Zadnjo nedeljo v oktobru v Sloveniji začne veljati zimski čas, torej bomo kazalce premaknili za eno uro nazaj 27. 10. ob 3. uri zjutraj. Zimski čas se začne zadnji vikend v oktobru in konča zadnji vikend v marcu, ko se s premikom ure za eno uro naprej ponovno začne poletni čas.

Vendar, ali veste, zakaj to pravzaprav počnemo?

Idejo o premiku časa je leta 1784 prvi predlagal ameriški politik Benjamin Franklin, ki je menil, da bodo ljudje prihranili sveče, če vstanejo eno uro prej. A ni bil edini. Novozelandski entomolog in astronom George Vernon Hudson je leta 1895 predlagal, da bi kazalce premaknili celo za dve uri naprej, saj je potreboval sončno svetlobo za popoldansko zbiranje insektov. Podobno idejo je imel tudi Britanec William Willet, znan gradbenik ter ljubitelj golfa in narave. William je verjel, da bi premik ure naprej omogočil ljudem več časa za preživljanje v naravi.

Med prvo svetovno vojno je bila njegova ideja uresničena. Glavni razlog je bil prihranek energetskih virov med vojno. V Evropi je to najprej storila Nemčija, kmalu pa so ji sledile Velika Britanija, Rusija in ZDA. Evropska komisija je leta 2018 predlagala ukinitev sezonskega premikanja časa. Predlog je temeljil na mnenjih državljanov, analizah, strokovnih študijah, pogajanjih z Evropskim parlamentom in javnih posvetovanjih.

Ukinitev poletnega časa je bila sprva načrtovana za leto 2021, vendar se to ni zgodilo. V letih 2020 in 2021 se je Evropa, podobno kot preostali svet, ukvarjala z reševanjem zdravstvenih in gospodarskih posledic covida-19. Pobudnik ideje o prenehanju premikanja ure je bil nekdanji predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, vendar so se težave pojavile, ker se države na ravni EU niso mogle dogovoriti, kateri čas obdržati, zimski ali poletni, saj je vsaka država imela svoje preference. Zanimivo je, da v EU obstajajo tri časovne cone, če ne upoštevamo čezmorskih ozemelj držav članic zunaj evropske celine, pri čemer je največja srednjeevropska cona od Poljske do Španije. To pomeni, da bi se, na primer, ob sprejetju trajnega poletnega časa na zahodu in severozahodu celine pozimi zdanilo šele pozno dopoldne.

Kaj kažejo študije?

Študije kažejo, da se ljudje zaradi premikanja ure na splošno počutijo slabše in trpijo zaradi motenj t. i. cirkadianega ritma, imajo več težav s spanjem in občutijo utrujenost. Najbolj so prizadeti otroci in starejši. V kmetijstvu ima premikanje ure negativen učinek na pridelke in dobrobit živali ter moti bioritem živine, kar na primer vpliva na molžo krav. O izbiri trajnega poletnega ali zimskega časa odloča geografska lega države.

Sezonsko premikanje ure, ki ga poznamo kot prehod na poletni ali zimski čas, je praksa, ki jo številne države po svetu še vedno izvajajo. Vendar pa so se nekatere države odločile to prakso popolnoma opustiti. Zakaj nekatere države ne premikajo ure? Kakšni so razlogi, da se vedno več držav odloča ohraniti stalni čas skozi vse leto? Oglejmo si podrobneje razloge za ukinitev premikanja ure in vpliv tega na zdravje, varnost in energetsko učinkovitost.

Zgodovina sezonskega premikanja ure

Tradicionalno je bilo premikanje ure uvedeno, da bi ljudje izkoristili daljše dnevne svetlobne ure v poletnih mesecih. Glavni cilj je bil prihraniti energijo in omogočiti ljudem več svetlobe v večernih urah za prostočasne dejavnosti. Vendar pa so sodobne raziskave pokazale, da je učinek na varčevanje z energijo minimalen, medtem ko so negativni vplivi na zdravje in varnost precejšnji.

Danes večina držav v Evropi, Severni Ameriki in nekaterih delih Latinske Amerike še vedno izvaja sezonsko premikanje ure. Po podatkih Pew Research Centra iz leta 2023 le tretjina svetovnih držav še vedno premika uro. Številne države, kot so Rusija, Namibija, Turčija, Sirija, Azerbajdžan in večji del Latinske Amerike, so se odločile opustiti to prakso.

Zdravstvene posledice premikanja ure

Eden izmed glavnih razlogov, zakaj se nekatere države odpovedujejo premikanju ure, je zdravstveni vpliv, ki ga ima ta sprememba na ljudi. Strokovnjaki za zdravje trdijo, da sezonsko premikanje ure moti cirkadiani ritem, kar vodi v težave s spanjem in celo povečuje tveganje za resne bolezni.

Profesor Jagdish Khubchandani, strokovnjak za javno zdravje, poudarja, da lahko vsaka sprememba cirkadianega ritma povzroči resne motnje spanja, povečano utrujenost, srčne težave in celo možganske kapi. Raziskave Ameriške akademije za medicino spanja (AASP) so pokazale, da se tveganje za srčne napade poveča za 4–29 % v dneh po premiku ure naprej.

Tudi motnje v ciklu spanja lahko povzročijo družbeni jet lag, kjer ljudje ne morejo uskladiti svojih spalnih navad z zahtevami službe in družinskega življenja. To lahko vodi do dolgotrajnih težav, kot so depresija, anksioznost in celo kognitivne motnje.

Varnostne težave in premikanje ure

Poleg vplivov na zdravje je premikanje ure povezano tudi s povečanim tveganjem za prometne nesreče. Študije so pokazale, da se po premiku ure naprej število smrtnih prometnih nesreč poveča za 30 %, medtem ko se po premiku ure nazaj poveča za 16 %. Ta nenadna sprememba v spanju in budnosti lahko povzroči utrujenost, ki vodi do večjih napak pri vožnji ali delu.

Raziskave kažejo tudi, da se napake na delovnem mestu povečajo za približno 6 % po prehodu na poletni čas, kar lahko vpliva na delovno produktivnost in varnost.

Vprašanje varčevanja z energijo

Eden glavnih razlogov za uvedbo sezonskega premikanja ure je bil prihranek energije. Vendar pa sodobne študije kažejo, da ta učinek ni tako velik, kot je bil nekoč predviden. V resnici so nekatere študije pokazale celo povečanje porabe energije zaradi daljše uporabe klimatskih naprav in umetne razsvetljave.

Država Arizona je ena redkih držav v ZDA, ki ne sodeluje v praksi poletnega časa. Raziskave so pokazale, da je povišana temperatura povzročila večjo porabo energije, zato so se odločili, da prenehajo s premikanjem ure.

Bodočnost sezonskega premikanja ure

V zadnjih letih je prišlo do več pobud za ukinitev sezonskega premikanja ure. Leta 2018 je Evropska komisija predlagala odpravo premikanja ure, vendar države članice še niso dosegle dogovora o tem vprašanju. Evropski parlament je leta 2019 glasoval za odpravo premikanja ure, vendar še vedno čakamo na usklajen dogovor med državami.

V ZDA senator Marco Rubio zagovarja zakon, ki bi naredil poletni čas stalnega, vendar zakon še ni bil sprejet. Kljub temu zdravstveni strokovnjaki opozarjajo, da stalni standardni čas bolje podpira človeški cirkadiani ritem in bi dolgoročno izboljšal zdravje in varnost prebivalcev.

Medtem ko se razprave o ukinitvi premikanja ure nadaljujejo po vsem svetu, vse več držav prepoznava negativne vplive na zdravje, varnost in energetsko učinkovitost. Čeprav sezonsko premikanje ure morda prinaša nekatere koristi, kot je daljša izpostavljenost dnevni svetlobi, se zdi, da negativni učinki presegajo te koristi. Bodo vse države sledile trendu ukinitve premikanja ure? Čas bo pokazal.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik