V osrčju francoskih Alp, kjer se zdi, da čas teče počasneje, je živela nenavadna ljubezenska zgodba med Marcelom Amphouxom, 68-letnim puščavnikom, in Sandrine Devillard, 43-letno nepremičninsko agentko iz Pariza. Njuna zveza je bila polna nasprotij, ki so burila duhove tako v lokalni skupnosti kot širše.

Nenavadna ljubezenska zgodba

Marcel Amphoux je bil znan kot samotar, ki je prebival v skromni koči brez elektrike in tekoče vode v vasi Puy-Saint-Pierre. Kljub preprostemu življenju je bil lastnik petih pastirskih koč, katerih vrednost je zaradi bližine smučarskega središča Serre Chevalier dosegala vrtoglave zneske. Sandrine Devillard, privlačna in uspešna nepremičninska agentka iz Pariza, je sprva želela od Marcela odkupiti njegova zemljišča. Ko je ta ponudbo zavrnil, se je med njima razvila nenavadna romanca, ki je leta 2011 privedla do poroke. Vaščani so med obredom glasno izražali svoje neodobravanje, saj so verjeli, da Sandrine zanima le Marcelovo premoženje. 

Življenje po poroki

Po poroki je Sandrine večino časa preživljala v Parizu, kjer je vodila svoje posle, medtem ko je Marcel ostal v svoji skromni koči v Alpah. Da bi utišala kritike, je Sandrine posnela glasbeni video z naslovom “L’appel Du Soleil” (Klic sonca), v katerem je izrazila svojo ljubezen do Marcela. Kljub njenim prizadevanjem so dvomi ostali. 

Tragičen dogodek in posledice

Leta 2012 je Marcel umrl v prometni nesreči, v kateri sta bila udeležena tudi Sandrine in njena prijatelja. Sandrine je preživela, Marcel pa je podlegel poškodbam. Po njegovi smrti je Sandrine pričakovala, da bo dedovala njegovo premoženje, vendar so se stvari obrnile drugače. Kmalu po Marcelovi smrti je prišla na dan njegova oporoka, v kateri je vse svoje premoženje zapustil družini in prijateljem, ki so živeli v njegovih hišicah. Sandrine ni dobila ničesar. Prepričana, da je oporoka ponarejena, je zadevo prenesla na sodišče. Po dolgotrajnem pravnem boju je sodišče leta 2016 potrdilo verodostojnost oporoke, kar je pomenilo, da Sandrine ni upravičena do dedovanja. 

Pripravil: N. Z.

Vir: YT

Zlato že stoletja velja za simbol bogastva in varnosti. V zadnjih letih pa je ta plemenita kovina pridobila še večji pomen, saj njena vrednost nenehno raste. Presenetljivo je, da Slovenci v zasebni lasti hranijo več zlata, kot ga ima naša centralna banka v svojih rezervah.

Rekordne cene zlata in naraščajoče povpraševanje

V zadnjih letih je cena zlata dosegla zgodovinske vrhove. Sredi avgusta 2024 je dnevna cena zlata prvič presegla psihološko mejo 2.500 dolarjev za unčo. Ta rast cen je spodbudila tako velike kot male vlagatelje k naložbam v zlato, saj v negotovih časih zlato velja za varno zatočišče za premoženje. Medtem ko smo pred šestimi leti za gram zlata plačali 38 evrov, danes zanj odštejemo skoraj 100 evrov.

Zlato v slovenskih domovih presega državne rezerve

Banka Slovenije ima v svojih mednarodnih rezervah 3,2 tone zlata, ki so deponirane pri finančnih institucijah zunaj države. Vrednost teh rezerv je konec lanskega leta znašala 257 milijonov evrov.  Kljub temu pa ocenjujejo, da Slovenci v zasebni lasti hranijo več zlata, kot ga ima centralna banka. To zlato se nahaja v obliki nakita, zlatih palic ali kovancev, shranjeno v bančnih trezorjih, sefih ali domačih shrambah. Natančne količine zasebnega zlata sicer ni mogoče določiti, vendar strokovnjaki menijo, da presega državne rezerve.

Centralne banke povečujejo zlate rezerve

V zadnjih letih so številne centralne banke po svetu začele povečevati svoje zlate rezerve. To počnejo z namenom zmanjšanja odvisnosti od ameriškega dolarja in zaščite pred gospodarsko nestabilnostjo. Poljska centralna banka je na primer lani kupila dodatnih 90 ton zlata, s čimer je svoje zaloge povečala na 450 ton. Podobno so ravnale tudi Turčija, Indija in Kitajska.  Skupno centralne banke po svetu hranijo več kot 30.000 ton zlata, pri čemer imajo največje rezerve ZDA, Nemčija, Italija, Francija, Rusija in Kitajska.

Slovenci vse bolj vlagajo v zlato

Negotove gospodarske razmere, pandemija in geopolitične napetosti so spodbudile Slovence k naložbam v zlato. Povpraševanje po tej plemeniti kovini se je močno povečalo, zlasti po začetku pandemije in vojne v Ukrajini. Ljudje želijo zaščititi svoje premoženje pred inflacijo in drugimi finančnimi tveganji. Ana Zupanc, svetovalka za naložbeno zlato v Zlatarni Celje, je poudarila, da so ljudje v negotovih okoliščinah postali previdnejši in se vse bolj zavedajo, da vrednost denarja upada, medtem ko zlato ohranja svojo vrednost.

Postopki nakupa in prodaje zlata v Sloveniji

Nakup zlata v Sloveniji je mogoč v obliki zlatih ploščic ali kovancev, ki jih je mogoče kupiti z gotovino ali bančnim nakazilom. Zlatarne in specializirane prodajalne ponujajo različne možnosti, pri čemer je postopek nakupa preprost. Za tiste, ki nimajo na voljo večjih zneskov, obstajajo možnosti postopnega varčevanja v zlatu z manjšimi mesečnimi vplačili. Prav tako je možna prodaja zlatega nakita ali drugih zlatih predmetov, pri čemer strokovnjaki preverijo čistost in težo zlata ter ponudijo odkupno ceno glede na trenutno tržno vrednost.

Zlato ostaja pomemben del premoženja tako za države kot posameznike. V Sloveniji zasebne zaloge zlata celo presegajo državne rezerve, kar kaže na visoko stopnjo zaupanja Slovencev v to plemenito kovino kot sredstvo za ohranjanje vrednosti premoženja v negotovih časih.

Pripravil: N. Z.

Vir: MORO, Bsi

Leto 2023 je za slovenska gospodinjstva prineslo zanimivo finančno sliko – skupna vrednost finančnih sredstev gospodinjstev je narasla, a vprašanje, kako enakomerno je premoženje razporejeno, ostaja neodgovorjeno. Čeprav številke kažejo na pozitivno rast, se za njimi skrivajo pomembne podrobnosti, ki zahtevajo našo pozornost.

Rast finančnih sredstev – resnična ali iluzorna?

Statistika pravi, da so finančna sredstva slovenskih gospodinjstev konec tretjega četrtletja leta 2023 znašala kar 83,6 milijarde evrov, kar pomeni devetodstotno rast glede na prejšnje leto. Denarne vloge, ki predstavljajo več kot tretjino tega zneska, so zrasle za tri odstotke in dosegle 30,1 milijarde evrov. Toda kaj to pomeni v praksi?

Ko seštejemo vse, se zdi, da smo na pravi poti. A če upoštevamo inflacijo, zgodba postane manj bleščeča. Čeprav se je premoženje povečalo, je realna kupna moč gospodinjstev ostala skoraj nespremenjena. Tisti, ki so varčevali, so morda celo izgubili del svoje finančne varnosti – saj inflacija včasih deluje kot tihi tat, ki neopazno izčrpava naš denar.

Porazdelitev premoženja: dva svetova na istem ozemlju

Številke pogosto povedo več, kot si sprva mislimo. Po podatkih Evropske centralne banke ima najbogatejših 10 % slovenskih gospodinjstev v lasti kar 49 % celotnega premoženja. Na drugi strani pa ima spodnja polovica – torej 50 % gospodinjstev – zgolj 11 %. Ta vrzel ni samo statistični podatek, temveč realnost, ki vpliva na vsakdanje življenje ljudi.

Ali je torej rast finančnih sredstev resnično nekaj, kar čutimo vsi? Čeprav nekateri svoje prihranke pametno vlagajo in izkoriščajo gospodarske priložnosti, se veliko gospodinjstev še vedno bori z mesečnimi stroški. To ni zgolj slovenski pojav – v mnogih evropskih državah je neenakost v porazdelitvi premoženja vse večji izziv.

Kam Slovenci vlagamo svoje prihranke?

Naložbe v lastniški kapital so lani zrasle za osupljivih 17 % in dosegle 29 milijard evrov. Več kot polovica teh sredstev je vložena v domača podjetja, kar kaže na zaupanja vredno poslovno okolje. Po drugi strani pa gospodinjstva še vedno veliko vlagajo v varne in tradicionalne oblike prihrankov, kot so bančne vloge in investicijski skladi. V zadnjem letu je bilo kar 78 % sredstev v investicijskih skladih vloženih v domače sklade – kar kaže na močno lokalno zaupanje.

Kljub temu strokovnjaki opozarjajo na tveganje pretiranega osredotočanja na varne, a manj donosne naložbe. Dolgoletni trendi namreč kažejo, da bi večja razpršenost in vključitev bolj dinamičnih naložb lahko prinesla višje donose.

Kako na vse to vpliva država in podjetja?

Medtem ko gospodinjstva povečujejo svoja finančna sredstva, podjetja in država beležijo finančne primanjkljaje. Podjetja so lani poročala o skupnih obveznostih v višini 118 milijard evrov, medtem ko država zaostaja z dolgovi v višini 54,9 milijarde evrov. Tako država kot podjetja se soočajo z rastjo obveznosti, kar kaže na naraščajoče finančne izzive.

Država je sicer povečala svoja finančna sredstva za sedem odstotkov, a kljub temu je njen dolg ostal visok. Več kot polovica dolgov je povezana z obveznicami, ki so bile izdane tujim investitorjem ali centralnim bankam evrskega območja.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Na prvi pogled se zdi, da je stanje slovenskih gospodinjstev stabilno, a globlja analiza razkrije, da se za rastjo finančnih sredstev skriva več vprašanj kot odgovorov. Kako zmanjšati neenakost, povečati realno kupno moč in hkrati izboljšati finančno pismenost prebivalstva?

Odgovor morda leži v bolj usklajenih politikah in večji podpori gospodinjstvom, da bi svoje prihranke bolje izkoristila. Hkrati pa ostaja ključno vprašanje: ali bomo kot družba znali izkoristiti trenutne priložnosti za izboljšanje kakovosti življenja vseh – ne le najbogatejših?

Finančna rast – vendar ne za vse

Čeprav podatki kažejo na nominalno izboljšanje, je jasno, da je slika precej bolj kompleksna. Medtem ko nekateri pridobivajo, se drugi borijo, da bi obdržali, kar že imajo. Slovenija mora zato najti načine, kako doseči bolj pravično porazdelitev in omogočiti, da rast finančnih sredstev prinese koristi vsem njenim prebivalcem.

Napisal: E. K.

Vir: Maribor24, Freepik

V svetu, kjer so številke pogosto zasenčene z njihovim obsežnim pomenom, lahko vizualizacija prinese popolnoma novo dimenzijo. Elon Musk, eden najbogatejših ljudi na svetu, je nedavno postal predmet razprave, potem ko je TikToker z uporabniškim imenom realestatebulldog ustvaril nenavadno in izjemno učinkovito primerjavo – z riževimi zrni je prikazal, kako obsežno je Muskovo premoženje, in šokiral tisoče uporabnikov.

@realestatebulldog Who's hungry? #eattherich ♬ original sound – Whisper Pickle

Kako riž ponazarja premoženje?

Tiktoker je postavil riževo zrno kot enoto za prikazovanje bogastva, pri čemer je eno zrno predstavljalo 200.000 dolarjev – znesek, ki je približno enak mediani neto vrednosti povprečnega ameriškega gospodinjstva. Čeprav je znesek morda težko dojeti, je ta enostaven vizualni prikaz omogočil bolj neposreden občutek za razmerje med premoženjem najbogatejših posameznikov in povprečnimi ljudmi.

V svojem videu je pokazal, kako so različna premoženja ponazorjena z različnimi kupčki riža. Za začetek je bil majhen kup riža, ki je simboliziral 100 milijonov dolarjev, kar se je zdelo že precej veliko v primerjavi z enotnim zrncem. Ampak, kot je hitro pokazal, je ta kup bil nič v primerjavi s tem, kar predstavlja Elon Musk s svojim premoženjem, ocenjenim na 400 milijard dolarjev (380 milijard evrov).

Ogromen kup Muskovih milijard

Če si mislimo, da so 100 milijonov dolarjev že precejšnji znesek, 400 milijard dolarjev – kar je trenutno vrednost Muskovih sredstev – postane prava spekakularna predstava. V videu je tiktoker prikazal, da bi bil Muskov kup riža neverjetno velik, saj bi v tem primeru kup riža tehtal približno 35,7 kilograma, če bi ena enota predstavljala 200.000 dolarjev. In to je le začetek, saj Muskove številke še naprej presenečajo.

Seveda, ko se zavedamo, da so v ZDA povprečna gospodinjstva na polovičnem pragu 190.000 dolarjev (približno 183.000 evrov), postane še bolj jasno, kako absurdno različen je prepad med bogatimi in ostalimi. Za povprečnega Američana, ki zasluži zgolj en zrno riža, je ta primerjava še toliko bolj pomenljiva. S tem videom ni samo prikazal Muskovega bogastva, ampak je tudi opozoril na neizmerne razlike, ki se pojavljajo v družbi.

Zgroženost, presenečenje in humor

Reakcije na to primerjavo so bile v veliki meri presenetljive – mnogi uporabniki so bili začudeni, kako lahko tako ogromno bogastvo ponazorimo s tako preprostim pripomočkom, kot je riž. Eden od uporabnikov je zapisala: “Nihče, ki ga poznam, nima niti enega zrna riža.” Tako enostaven način ponazoritve je odprl številna vprašanja, zlasti o neenakosti, ki postaja vse bolj očitna v sodobnem svetu.

Komentarji so bili mešani: nekateri so menili, da denar ne more biti porabljen v enem življenju, “ne moreš fizično porabiti toliko denarja,” je zapisal eden izmed njih, drugi pa je s humorjem izjavil: “Glasno sem se začel smejati, ko je prišel na vrsto Elon Musk. Uporaba riža resnično pokaže, kako absurdna je ta država.” Vse to kaže na ogromno presenečenje in celo ogorčenje, ko ljudje spoznajo, koliko denarja nekdo kot Musk sploh lahko kopiči v svojem življenju.

Nekateri so se osredotočili na širšo sliko

Seveda pa so se tudi pojavili komentarji, ki so začeli postavljati vprašanja o neenakosti in pravičnosti v družbi. Eden izmed najbolj priljubljenih komentarjev, ki je dobil več tisoč všečkov, je zapisal: “Moj dedek je vedno govoril, da je denar kot gnoj; velik kup smrdi, če pa ga raztrosiš, lahko opazuješ, kako stvari rastejo.” Ta izjava ne le da nakazuje na razmere, kjer je veliko denarja zbranega na enem mestu, ampak tudi opozarja na potrebo po boljši porazdelitvi bogastva.

Zakaj moramo razumeti razlike?

Čeprav je rižova primerjava lahko videti kot preprosta ilustracija, ima globoko simboliko, ki nas opomni, kako velik je prepad med najbogatejšimi in preostalo družbo. Te številke in primerjave niso le matematični izračuni, ampak nas vodijo do pomembnih vprašanj o tem, kako bi lahko ustvarili pravičnejšo in bolj enakopravno družbo.

In ko gledamo ta velikansko razmerje med Muskovim bogastvom in vsakdanjim življenjem povprečnega človeka, se vprašamo: kako bi lahko uporabili ta denar za dobrobit drugih?

Napisal: E. K.

Vir: Tik Tok

Svet zabavne industrije je oktobra pretresla novica o tragični smrti britanskega glasbenika Liama Payna, nekdanjega člana globalne senzacije One Direction. Payne, ki je umrl pri komaj 31 letih po padcu s tretjega nadstropja hotela v Buenos Airesu, je za seboj pustil ne le zapuščino v glasbeni industriji, temveč tudi veliko premoženje – in neodgovorjena vprašanja o njegovi prihodnosti, ki je žal ostala nedoživeta.

Premoženje, ki govori svojo zgodbo

Payneovo premoženje, ocenjeno na približno 70 milijonov dolarjev (kar presega 66 milijonov evrov), je med oboževalci in mediji sprožilo val ugibanj. Po poročanju britanskega portala Daily Mail je glasbenik pred leti sestavil oporoko, ki podrobno določa, kdo bo dedoval njegovo bogastvo v primeru nenadne smrti. Njegov edini sin, Bear Grey Payne, star sedem let, naj bi prejel polovico tega zneska, kar znaša več kot 36 milijonov evrov.

Bear, rojen v razmerju z britansko pevko Cheryl Cole, je očitno predstavljal središče Payneovega življenja, kljub temu da sta bila starša večino časa ločena. Razmerje med Liamom in Cheryl se je začelo leta 2016, ko sta po letih poznanstva postala par. Čeprav se je njuna romanca leta 2018 končala, sta ostala povezana predvsem zaradi skupne skrbi za sina. Payne naj bi jima celo kupil luksuzno hišo, vredno štiri milijone dolarjev, da bi Bear lahko odraščal v stabilnem okolju. Kasneje se je sam preselil v bližnjo sosesko, da bi bil vedno na dosegu.

Kdo bo prejel preostanek premoženja?

Medtem ko je del Payneove oporoke že razkrit, ostaja skrivnost, komu je namenjen preostanek njegovega premoženja. Javno znano je, da je bil Payne vedno radodaren do družine in prijateljev, kar odpira možnost, da bodo tudi oni vključeni v dedovanje. A hkrati ta neznanka sproža vprašanja: Ali je Payne morda s preostankom svojega bogastva želel podpreti dobrodelne projekte? Ali pa je bilo premoženje namenjeno drugim osebam, ki so imele pomembno vlogo v njegovem življenju?

Tragične okoliščine smrti

Smrt, ki je pretresla njegove oboževalce po vsem svetu, pa ni zgolj tragična nesreča, temveč del kompleksne zgodbe. Argentinsko tožilstvo je v zvezi s Payneovo smrtjo vložilo obtožnice proti trem osebam. Obtoženi so “zapustitve osebe, ki je kasneje umrla” ter posedovanja in dobave mamil. Toksikološki testi so razkrili, da je Payne v zadnjih 72 urah pred smrtjo užival kombinacijo alkohola, kokaina in predpisanega antidepresiva. Takšni rezultati ne puščajo dvoma o težkih obdobjih, skozi katera je morda prehajal pred svojo smrtjo.

Družina v središču pozornosti

Kljub vsem tragedijam, ki so spremljale njegovo smrt, Payneova zapuščina ostaja predvsem v rokah njegovega sina. Bear, ki je v tem trenutku še premlad, da bi razumel celotno kompleksnost dogodkov, bo sčasoma morda postal simbol Payneovega upanja in neizpolnjenih načrtov. Njegova mama Cheryl, znana po svoji moči in vztrajnosti, bo zagotovo poskrbela, da bo Bear odraščal v okolju, kjer se bo lahko spominjal očetove zapuščine z ljubeznijo.

Opomnik na življenje, ki ga je zaznamovala slava

Liam Payne, ki je slavo dosegel že pri rosnih letih, je živel življenje, ki je bilo na trenutke osupljivo, na trenutke pa uničujoče. Oporoka, ki jo je zapustil, je opomin, da je kljub bleščicam in uspehom vedno skrbel za prihodnost svojega sina. Hkrati pa njegova smrt opozarja na nevarnosti, ki jih lahko prinese življenje v nenehnem središču pozornosti.

Napisal: E. K.

Vir: X

Ko pogledamo na letošnjo lestvico najbogatejših Slovencev, se ne moremo znebiti vtisa, da so nekateri med njimi kot moderni alkimisti – karkoli se dotaknejo, se spremeni v zlato, medtem ko drugi kljub izjemnemu izhodišču delujejo, kot da se jim pesek vztrajno izmika skozi prste. Stoterica najbogatejših Slovencev je letos skupaj nabrala kar 9,97 milijarde evrov premoženja – rekordna številka, ki se je povečala za 14 % v enem samem letu. Ampak, ali je zares vse tako rožnato?

Loginova: Pripoved o tehnološki sanji, ki ne pojenja

Na samem vrhu lestvice, z enakim premoženjem in malce skrivnostnim nasmeškom, ponovno kraljujeta Iza Sia in Samo Login. Njuno premoženje, zdaj ocenjeno na 414 milijonov evrov, je zaradi prilagoditve kupnine za inflacijo zraslo za 20 %. Njuna zgodba je znana, a vedno fascinantna – ustanovitelja podjetja Outfit7, ki je zaslovelo z aplikacijo Talking Tom, sta dokaz, da se lahko iz majhnega slovenskega okolja rodi globalna tehnološka senzacija. A kaj to pomeni za širšo skupnost? Medtem ko sta se umaknila iz neposrednega upravljanja premoženja, si ne moremo kaj, da ne bi pomislili – bi lahko naredila še več za domače podjetništvo? Ali pa bo njuno bogastvo ostalo zgolj simbol individualnega uspeha?

Jure Knez in zakonca Južna: Vzpon inovativnih

S tretjega mesta nas s svojo zgodbo navdihuje Jure Knez, ki ga marsikdo pozna kot vizionarja Dewesofta – podjetja, specializiranega za merilno tehnologijo, ki osvaja svet. Njegovo premoženje je poskočilo za 48 %, kar je pravzaprav osupljivo. Toda tu se poraja zanimivo vprašanje: koliko je v tem trenutnem uspehu resnične trajnosti? Bo Dewesoft, ki sloni na visokotehnoloških inovacijah, kos globalnim tehnološkim premikom ali morebitni ekonomski ohladitvi?

Na četrtem mestu sta zakonca Južna, ki sta s svojim podjetjem Perspektiva naredila osupljiv preskok. Njuna sposobnost ustvarjanja dolgoročnih naložb je postala legenda – toda, ali se morda skriva še kaj za to fasado vzornega investitorstva? Nekateri poznavalci trdijo, da sta Južna mojstra strateške previdnosti, a njun meteorski vzpon je hkrati pokazatelj, kako dinamično je lahko slovensko podjetniško okolje, ko se karte obrnejo prav.

Uspehi in spodrsljaji: Šešok, Lah in drugi

Ni vse zlato, kar se sveti. Na primer, družina Lah, ki je lansko leto dominirala lestvico, je letos padla na šesto mesto zaradi 15-odstotnega upada premoženja. Vzrok? Steklarna Hrastnik, ki je sicer dolgo simbolizirala slovensko proizvodno vztrajnost, se spopada z resnimi izzivi na trgu. Lahova družina se še vedno ponaša s 326 milijoni evrov, a se zdi, da mora najti svež veter, če želi ostati med vodilnimi.

Po drugi strani pa je Igor Akrapovič, ki je zrasel na 253 milijonov evrov, eden tistih, ki razume, kako je nišna specializacija lahko prednost. Njegovi izpušni sistemi so postali svetovna zgodba o uspehu – kdo bi si mislil, da bo podjetje, ki je začelo z obrtniško delavnico, danes ena najbolj cenjenih blagovnih znamk v motošportu?

Novi obrazi, nove zgodbe

Letos nas je presenetil tudi Luka Dončić, ki je s svojimi športnimi dosežki in donosnimi sponzorskimi pogodbami postal redni član slovenskega kluba milijonarjev. Njegov uspeh je popolnoma drugačen – izven poslovnega sveta, na globalnih športnih arenah. Čeprav bi mnogi dejali, da športniki težko ohranijo stabilnost premoženja na dolgi rok, se zdi, da Luka gradi imperij s premišljenim pristopom.

Ali lestvica pove vse?

V tej lestvici so številke fascinantne, a ostaja vprašanje: koliko od teh milijonov dejansko vpliva na širšo slovensko družbo? Razen nekaj izjem (kot je Pipistrel, ki inovira v trajnostni mobilnosti), bi lahko marsikdo argumentiral, da večina tega premoženja ostaja v obliki pasivnih naložb ali se širi na globalne trge, brez prave koristi za slovensko gospodarstvo.

Celotno lestvico si lahko pogledate tukaj.

Napisal: E. K.

Vir: Finance.si

LJUBLJANA – Marta Kos pod drobnogledom: Kje so prihranki in kako je prišla do premoženja?

Marta Kos, slovenska kandidatka za evropsko komisarko, je pred odborom Evropskega parlamenta razkrila svoje premoženjsko stanje in tako potrdila, da ima na svojih računih prihranjenih približno milijon evrov. To razkritje je sprožilo različne odzive javnosti in medijev, še posebej na družbenih omrežjih, kjer so se pojavili anonimni komentarji z vprašanji o izvoru njenega premoženja.

Finančna preglednost ali razlog za skrb?

Kosova, ki je bila v preteklosti veleposlanica v Nemčiji in Švici, je izjavila, da je njeno premoženje rezultat dolgoletne kariere na visokih diplomatskih položajih ter svetovalnih funkcij. Med pomembnejšimi svetovalnimi vlogami je omenila sodelovanje z Evropsko nogometno zvezo (UEFA) leta 2021, poleg tega pa je bila tudi višja svetovalka v bruseljskem lobističnem podjetju Kreab, poroča Politico (Politico, 2024).

Kljub temu, da ni dokazov o nezakonitih dejavnostih, nekateri anonimni komentarji na družbenih omrežjih odpirajo vprašanja o viru njenega premoženja. Na primer, ena izmed komentatork je na Facebooku zapisala: “Tisti, ki ste že v STARTU PRICELI s polivanjem gnojnice po M. Kos, najprej dokazati, da res ima MIO €, potem pojasniti kje, kdaj je bila zaposlena, KOLIKŠEN je bil dohodek, so plačani davki.” Drug komentator pa je dodal: “Premalo hoče, še več, prekleta gamat pokvarjena.” Takšni komentarji odražajo nezadovoljstvo in skepticizem glede politične elite, predvsem pa odpira vprašanja o preglednosti v politiki.

Ko Marta Kos obmolkne. pic.twitter.com/cweex9NQag

— Marko (@Marko63705437) October 3, 2024

Zakaj so takšna razkritja pomembna?

Evropska unija od komisarskih kandidatov zahteva popolno preglednost glede premoženja, s čimer želijo zagotoviti, da ni navzkrižja interesov pri opravljanju njihovih funkcij. Po poročanju Reporterja so bili kandidati dolžni razkriti svoje finančne interese, vključno z zaslužki v zadnjem desetletju, deleži v podjetjih, premoženjem ter sodelovanjem z različnimi organizacijami. Marta Kos ni edina kandidatka, ki je razkrila svoje premoženje; grški kandidat za komisarja Apostolos Tzitzikostas je na primer prijavil velik portfelj nepremičnin, vključno s 16 stanovanji in več zemljišči, kar je izpostavil tudi Politico (Politico, 2024).

Milijonarka Marta Kos utegne imeti v Bruslju še velike težavehttps://t.co/BOgjRIX9aH pic.twitter.com/HaoNr3lzdQ

— RevijaReporter (@RevijaReporter) October 4, 2024

Anonimni odzivi in javna percepcija

Na družbenih omrežjih se je zgodba o Kosovi hitro razširila. Komentatorji so izpostavili, da javnost premalo pozna, kako politiki pridejo do svojega premoženja. Vprašanje o Kosovi vlogi in njenem premoženju odpira večjo debato o zaupanju v politiko in preglednosti visokih uradnikov. Eden izmed komentarjev se glasi: “A se narod sploh zaveda, kaj ti ljudje igrajo, na kakšen način so prišli do premoženja, denarja in kakšne vsote skrivajo v davčnih oazah?”

Kosova je sicer že prej poudarila, da je bila vedno odgovorna glede prijave premoženja in da vse njene svetovalne dejavnosti sledijo pravilom. Njeno premoženje naj bi bilo tudi rezultat odgovornega varčevanja in dolgoletne kariere v diplomaciji.

Kaj sledi?

Marta Kos bo kmalu zaslišana pred odborom Evropskega parlamenta, kjer bo podrobneje pojasnila svoje premoženjsko stanje in odgovorila na vprašanja o svojih svetovalnih dejavnostih. Ta postopek bo odločilen pri potrditvi njene kandidature za komisarko. Kot poroča Politico, mora odbor preveriti vse kandidatke do sredine oktobra, nato pa bodo sledila zaslišanja, kjer bo Marta Kos imela priložnost dodatno pojasniti svoje delo in premoženje.

Kakorkoli že, javnost je razdeljena, mnogi pa bodo pozorno spremljali, kako bo Kosova odgovarjala na vprašanja glede svojih financ in svetovalnih dejavnosti. Anonimni komentatorji na družbenih omrežjih so pokazali, da zaupanje v politične elite ni več samoumevno in da javnost zahteva večjo odgovornost ter preglednost pri takšnih imenovanjih.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www