Prepoved TikToka preklicana! Kaj stoji za Trumpovim kompromisom za TikTok?
Če ste danes na spletu zasledili novice o nenadni prekinitvi delovanja TikToka v ZDA in pomislili, da je to začetek konca priljubljene aplikacije, niste edini. A drama je v manj kot dnevu doživela nepričakovani obrat – zahvaljujoč intervenciji novega predsednika ZDA, Donalda Trumpa. Kljub napetostim, ki so spremljale njegovo inavguracijo, je Trump z enako odločnostjo, kot jo je pokazal med svojimi prejšnjimi mandati, takoj stopil v akcijo.
Kaj se je zgodilo?
TikTok je z današnjim dnem v ZDA prenehal delovati, kar je neposredna posledica zakona, ki je stopil v veljavo ob polnoči. Ta zakon prepoveduje poslovanje TikToka zaradi domnevne grožnje nacionalni varnosti – pomisleki, ki segajo že v Trumpov prvi mandat. Čeprav je zakon formalno zahteval odstranitev aplikacije iz vseh digitalnih trgovin, je bilo bistvo zgodbe veliko bolj zapleteno. Kaj se skriva za to potezo? Strah pred vplivom Kitajske, dostopom do podatkov ameriških uporabnikov ali zgolj politični manevri v tekmi za prevlado nad tehnologijo?
Zanimivo je, da je TikTok že pred uveljavitvijo zakona uporabnike opozarjal na neizogiben izid. Ob prijavi v aplikacijo so mnogi prejeli sporočilo: “Sprejet je bil zakon, ki prepoveduje TikTok. Upamo, da bomo lahko našli rešitev.” A čeprav so bila jutranja sporočila uporabnikom videti kot poslednja slova, so bile popoldanske ure polne nepričakovanih obratov.
Trumpova odločitev: Druga priložnost za TikTok
TikTok se je v ZDA vrnil skoraj tako hitro, kot je izginil, zahvaljujoč Trumpovemu ukazu za 90-dnevni odlog prepovedi. To ni zgolj politična zmaga za uporabnike, ampak tudi pomemben strateški korak za Trumpa, ki poskuša ublažiti vpliv prejšnje administracije in ustvariti pogoje za dolgoročnejšo rešitev. Sam predsednik je na svojem družbenem omrežju Truth Social zapisal: “Rešimo TikTok!” Njegova izjava je hitro postala viralna, a za njo se skriva več kot le všečna fraza.
Trump je nakazal željo po kompromisu, ki vključuje možnost, da ZDA pridobijo 50-odstotni lastniški delež v skupnem podjetju s TikTokom. Čeprav se to sliši kot drzen načrt, ima ta poteza večplastne posledice – od potencialnega povečanja vrednosti TikToka do političnega sporočila, da lahko ZDA kljubujejo tehnološkemu vplivu Kitajske.
Kaj to pomeni za uporabnike in ByteDance?
Za kitajskega tehnološkega giganta ByteDance ta odlog pomeni nekaj več časa, vendar ne rešuje osnovnega vprašanja: ali bodo pripravljeni prodati del svojega poslovanja v ZDA? Čeprav je ByteDance v preteklosti zavračal vsakršne predloge za prodajo, se zdi, da bi Trumpova nova strategija lahko odprla vrata za pogajanja.
Ameriški uporabniki medtem živijo v negotovosti, saj jim prihodnost priljubljene aplikacije ostaja nejasna. Čeprav so se mnogi razveselili hitre ponovne vzpostavitve delovanja, ostajajo skeptični glede dolgoročnega rezultata. Nekateri uporabniki so dogodek označili kot “simbolično zmago”, drugi pa opozarjajo, da gre za še en primer političnega vpliva na zasebna podjetja.
Analiza: Druga priložnost ali zgolj začasna rešitev?
Trumpova poteza odraža njegov značilen slog – hiter, odločen in kontroverzen. Odlog prepovedi TikToka je sicer začasna zmaga, a obenem postavlja pomembno vprašanje: ali bodo tovrstne rešitve dovolj za trajno pomiritev sporov med ZDA in Kitajsko? Podoben primer smo videli že leta 2020, ko je Trump predlagal, da bi podjetja kot sta Oracle ali Walmart postala delna lastnika TikToka – a se je načrt sčasoma razblinil.
Na dolgi rok bo odločilno, kako se bodo nadaljevala pogajanja med ByteDanceom, ameriškimi regulatorji in Belo hišo. Bo Trumpova administracija uspela doseči kompromis, ki bo zaščitil nacionalno varnost, ne da bi pri tem žrtvovala svobodo uporabnikov?
Vrnitev TikToka v ZDA je kot dih svežega zraka za milijone uporabnikov, ki so se bali, da bo ena izmed njihovih najljubših aplikacij za vedno izginila. A ta drama, ki je v središču tehnoloških in političnih bojev med velesilami, še zdaleč ni končana. Čeprav se zdi, da je Trump z odložitvijo prepovedi ustvaril prostor za dialog, ostaja ključno vprašanje: ali bo to dovolj za rešitev tega zapletenega vozla interesov, strahov in ambicij?
Napisal: E. K.
Vir: www, Freepik
Kaj to pomeni za nas!? Kitajski TikTok od nedelje prepovedan v ZDA
Vrhovno sodišče ZDA je potrdilo zakon, ki bi lahko čez dva dni privedel do popolne prepovedi TikToka zaradi skrbi za nacionalno varnost.
Prepoved TikToka v ZDA začne veljati v nedeljo, edina preostala možnost za nadaljevanje delovanja platforme v Združenih državah pa je, da kitajsko matično podjetje ByteDance aplikacijo proda do 19. januarja.
Sodišče soglasno zavrnilo argumente kitajskega lastnika TikToka
Podjetje ByteDance je zakon izpodbijalo, saj naj bi kršil zaščito svobode govora za več kot 170 milijonov uporabnikov aplikacije v ZDA. Vendar je ta argument soglasno, z devetimi glasovi, zavrnilo najvišje sodišče v državi, kar pomeni, da mora TikTok zdaj najti odobrenega kupca za ameriško različico aplikacije ali se soočiti z zaprtjem v ZDA.
Ameriški uradniki in zakonodajalci so ByteDance obtožili povezav s kitajsko vlado ter izrazili zaskrbljenost zaradi nacionalne varnosti v povezavi s TikTokom in morebitno zlorabo podatkov ameriških uporabnikov.
Obrazložitev vrhovnega sodišča
Administracija predsednika Bidna je poudarjala, da zakon ne posega v svobodo govora, temveč si prizadeva preprečiti nadzor nad aplikacijo s strani tujega nasprotnika. Po navedbah ameriškega ministrstva za pravosodje naj bi kitajska vlada zbirala velike količine podatkov za izvajanje dejavnosti, kot so vohunjenje, novačenje in manipulacija.
Zakon, ki ga je lani z veliko večino sprejel kongres in ga podpisal predsednik Joe Biden, po mnenju sodišča ne krši prvega amandmaja, ki ščiti svobodo govora.
Vrhovno sodišče je v svoji odločitvi poudarilo, da »izkazuje veliko spoštovanje zaskrbljenosti ameriške vlade glede nacionalne varnosti«. Prav tako je opozorilo, da dokazi kažejo, da si Kitajska že leta prizadeva pridobiti strukturirane baze podatkov, zlasti o ameriških državljanih, za podporo svojim obveščevalnim in kontraobveščevalnim operacijam.
Stališče Donalda Trumpa glede TikToka
Ta odločitev prihaja sredi naraščajočih napetosti med ZDA in Kitajsko ter skrbi glede kitajskih obveščevalnih dejavnosti in zbiranja podatkov.
Čeprav je izvoljeni predsednik Donald Trump, ki bo kmalu prevzel oblast, v preteklosti podprl prepoved TikToka, so njegova trenutna stališča bolj umirjena. Trump je dejal, da ima TikTok pomembno vlogo pri doseganju mlajših volivcev, in izrazil upanje, da bo aplikacija ostala na voljo.
TikTok je eno najbolj priljubljenih družbenih omrežij v ZDA z več kot 170 milijoni uporabnikov.
su; Foto: Pixbay
Nacionalka udarila po Rosviti Pesek? Dvojna merila, eni pa lahko delajo po svoje…
Urednica Polona Fijavž ji ni prižgala zelene luči.
LJUBLJANA – Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je v četrtek zvečer pripravilo pogovorno omizje z naslovom “Temelji slovenske demokracije in samostojnosti”, ob 35. obletnici ustanovitve Demokratične opozicije Slovenije (Demos). Gostje na dogodku so bili prvi predsednik Demosove vlade Lojze Peterle, predsednik SDS in nekdanji minister za obrambo v Demosovi vladi Janez Janša, nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, bivši notranji minister Igor Bavčar in nekdanji okoljski minister Janez Podobnik. Dogodek bi morala, tako je pisalo v vabilu in na to opozorijo v zapisu na N1, voditi sicer informativne oddaje Odmevi na Televiziji Slovenija (TVS) Rosvita Pesek. Pa ji to ni bilo dovoljeno, ker ni dobila dovoljenja odgovorne urednice informativnega programa na TVS Polone Fijavž. Namesto dr. Rosvite Pesek je dogodek potem moderirala Tanja Dominko, sicer voditeljica in novinarka na Radiu Ognjišče.
Obvestila jo je
“Odgovorno urednico sem obvestila, da bom vodila ta dogodek, vendar pa mi je sporočila, da tega ne smem, ker ne morem voditi pogovorov z ljudmi, ki so lahko potencialni gosti Odmevov,” je za N1 izpostavila dr. Rosvita Pesek.
Dvojna merila?
Ob tem velja spomniti, da voditelji na TV Slovenija redno vodijo različne dogodke, ki jih financirajo ministrstva ali ostale javne ustanove. N1 pa pri tem spomni, da je voditelj Odmevov Igor E. Bergant je junija 2023 na konferenci o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva v Mariboru vodil tudi pogovor z zunanjo ministrico Tanjo Fajon in gospodarskim ministrom Matjažem Hanom.
Sedela je v prvi vrsti
Rosvita Pesek z odločitvijo svoje urednice ni bila zadovoljna. Pogovornega omizja se je sicer udeležila, poroča Nova24, sedel je v prvi vrsti, potem pa za Nova24 še povedala: “V kolikor bi šlo za to, da odgovorna urednica različno obravnava svoje sodelavce, potem so to povsem druge kategorije”. Je pa Rosvita Pesek ob tem opozorila, da še vedno ni dobila pojasnila odgovorne urednice, v katerem pravilniku je navedeno, da ne sme voditi dogodkov, na katerih sodelujejo potencialni gostje Odmevov.
Novi standardi?
Na RTV Slovenija, tako poročajo tudi Slovenske novice, pa so poudarili, da je Polona Fijavž prošnjo voditeljice zavrnila v skladu z navodili in usmeritvami uprave RTVS. Da se morajo ustvarjalci programskih vsebin na RTVS izogibati vsem oblikam nasprotja interesov.
Pa vemo, kaj je bil Demos in kakšen pomen je imel?
Demos (Demokratična opozicija Slovenije) je bil koalicija demokratičnih strank v Sloveniji, ustanovljena leta 1989 z namenom, da Slovenijo pripelje do politične samostojnosti in vzpostavitve demokratičnega sistema. Nastanek Demosa je odražal zgodovinski trenutek prehoda iz enopartijskega socialističnega sistema v večstrankarski parlamentarni sistem, ki ga je zaznamovalo vse močnejše gibanje za osamosvojitev in politične spremembe. V času prelomnih let na prelomu iz osemdesetih v devetdeseta leta je koalicija združila različne stranke in politične skupine s skupnim ciljem demokratizacije in državne neodvisnosti, čeprav so bile njihove ideološke usmeritve precej raznolike.
Demos je bil ustanovljen pod vodstvom Jožeta Pučnika, ki je postal eden ključnih simbolov političnih sprememb v Sloveniji. Koalicijo so sestavljale različne stranke, kot so Slovenska demokratična zveza (SDZ), Slovenski krščanski demokrati (SKD), Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS), Slovenska kmečka zveza in Zeleni Slovenije. Kljub ideološkim razlikam med strankami so se združile v skupnem prizadevanju za politično preobrazbo družbe in osamosvojitev od Jugoslavije. V tem kontekstu je bil Demos bistven za organizacijo prvih demokratičnih volitev v Sloveniji leta 1990, na katerih je koalicija zmagala in oblikovala vlado pod vodstvom Lojzeta Peterleta.
Demosova vlada je bila ključna pri sprejemanju odločilnih korakov na poti k slovenski neodvisnosti. Najpomembnejši dosežek te koalicije je bil razpis plebiscita o neodvisnosti, ki je potekal 23. decembra 1990. Rezultati plebiscita so pokazali jasno voljo slovenskega naroda, saj se je več kot 88 % volilcev izreklo za samostojno Slovenijo. Po razglasitvi neodvisnosti 25. junija 1991 je sledila vojna za obrambo suverenosti, v kateri je Slovenija uspešno ubranila svojo pravico do neodvisnosti. Demosova vlada je odigrala ključno vlogo pri organizaciji obrambe, sprejemanju osamosvojitvenih dokumentov in utrjevanju mednarodnega priznanja države.
Kljub zgodovinskim dosežkom je bila koalicija notranje raznolika in je postopoma razpadla zaradi ideoloških razhajanj ter različnega pogleda na prihodnje reforme. Po razpadu Demosa leta 1992 so posamezne stranke nadaljevale svojo pot na slovenskem političnem prizorišču, nekatere pa so se združile v nove politične subjekte. Kljub kratkemu obstoju je bil Demos ključen akter v slovenski politični zgodovini, saj je odigral nepogrešljivo vlogo pri demokratizaciji in dosegi samostojnosti. Njegova zapuščina ostaja simbol boja za demokracijo, svobodo in neodvisnost.
Pripravil: Nadlani.si Foto: Zajem zaslona
Konec kajenja na teh lokacijah – preverite, kje vas čakajo kazni!
Milano, prestolnica italijanske mode in slogovnih trendov, je z novim letom postal tudi simbol boja proti onesnaženju zraka – kajenje na vseh javnih površinah je odslej prepovedano. Z izjemo izoliranih območij, kjer je mogoče ohraniti vsaj desetmetrsko razdaljo od drugih oseb, je zdaj prižig cigarete na ulici strogo sankcioniran z globami od 40 do 240 evrov.
Toda kako se prebivalci odzivajo? Mnogi kadilci se sprašujejo: »Je to resnično korak proti boljši prihodnosti ali zgolj nova oblika omejevanja svobode?«
Od delnih ukrepov k celoviti strategiji
Že leta 2021 je Milano vpeljal omejitve kajenja na določenih območjih – v parkih, na otroških igriščih, avtobusnih postajah in športnih površinah. Ta ukrep je bil prvi signal, da si mesto ne želi zgolj posnemati ostalih evropskih prestolnic, ampak vzpostaviti dolgoročni sistem za izboljšanje kakovosti zraka v enem najbolj onesnaženih mest Evrope. Milano je namreč pogosto tarča opozoril okoljskih organizacij, saj njegova lega v Padski nižini ustvarja kotlino, kjer se zrak zaradi slabe cirkulacije dolgo ne osveži.
Zakaj kadilci, če pa so krivi avtomobili?
Pomembno je poudariti, da cigaretni dim prispeva k povečanju količine trdih delcev v zraku, a še zdaleč ni glavni krivec za smog, ki obdaja Milano, zlasti pozimi. Glavni vir onesnaženja so promet in industrijski obrati. Prav zato nekateri prebivalci menijo, da mestne oblasti “izvajajo prepoved tam, kjer je najlažje kaznovati posameznika, ne pa tam, kjer je največji vir onesnaženja.”
Vendar pa nasprotniki pozabljajo, da je ukrep kaj več kot zgolj boj proti onesnaženju – gre tudi za zaščito neposredno izpostavljenih skupin, kot so otroci in starejši. Mnogi starši so prepoved pozdravili z navdušenjem: »Končno bodo naši otroci lahko igrali nogomet na trgu brez zadušljivega dima!« je dejala Anna Moretti, mlada mati dveh sinov.
Statistika in premik navad
Italijani so znani po svoji ljubezni do kave in cigaretnih pavz – ta dvojica je skoraj sinonim za italijanski življenjski slog. Toda število kadilcev postopoma upada. Po podatkih ISTAT-a je leta 2023 kadilo približno 19 odstotkov prebivalcev, kar je pod povprečjem Evropske unije, ki znaša 24 odstotkov.
Številni strokovnjaki ocenjujejo, da strožji zakoni vplivajo na te statistike, čeprav je socialna komponenta kajenja v Italiji še vedno zelo močna. Na terasah kavarn v Milanu boste še vedno videli ljudi, ki z elektronskimi cigaretami simulirajo stare navade – na prostem, brez prekrška.
Evropa in svet – primerjava
Milano se je z najnovejšo prepovedjo pridružil skupini mest, kot so Barcelona in Pariz, ki prav tako uvajajo strožja pravila za zmanjševanje onesnaženja in zaščito javnega zdravja. A čeprav so mestne oblasti v Barceloni nedavno prepovedale kajenje na nekaterih plažah in območjih z visokim obiskom turistov, je milanska uredba še strožja in bolj celovita.
Brez cigarete – z več kisika?
Se bodo Milanci odpovedali cigaretam na ulicah? Ali pa se bo nasprotovanje prepovedi prelevilo v upor in ignoranco? Dlje časa veljajo podobne omejitve na Japonskem, kjer so strogi zakoni glede kajenja na prostem postali del vsakdana, medtem ko je v Italiji kulturni šok precej večji. Ena stvar pa je jasna – ukrep je že zdaj poskrbel za polarizacijo prebivalcev: z enim vdihom manj dima – a morda z več nelagodja za kadilce.
Mestne oblasti upajo, da bo ta korak prinesel dolgoročne koristi za javno zdravje in izboljšal okoljski ugled Milana, medtem ko kritiki svarijo, da zgolj prepovedi ne bodo rešile problema brez celovite politike na področju prometa in energetike.
Napisal: E. K.
Vir: www, Freepik
Javnost zgrožena: ministrica Prevolnik Rupel s prepovedmi ostro nad zdravnike, sama pa ‘na dveh stolčkih’
LJUBLJANA – Medtem ko se na ministrstvu za zdravje pod vodstvom dr. Valentine Prevolnik Rupel pripravlja sporni zakon, ki bo zdravnikom v javni mreži praktično prepovedal dodatno delo v zasebnem sektorju, se je sama znašla v središču neprijetne zgodbe. Razlog? Mentoriranje študentov na zasebni fakulteti. Sicer minimalno, morda celo “dobronamerno,” a dovolj, da je povzročilo val ogorčenja in očitkov o dvojnem merjenju.
In ko gre za dvojna merila, se človek ne more izogniti vprašanju: zakaj omejitve veljajo samo za nekatere? Medtem ko zdravniki – preobremenjeni, podplačani in pogosto že na robu izgorelosti – poslušajo pridige o nujni ločitvi javnega in zasebnega, njihova ministrica očitno mirno žonglira med funkcijo in zasebnim angažmajem.
Kaj sploh pravi zakon? Kje nastane težava?
Osnutek Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej) predvideva, da zdravniki v javnem sektorju ne bodo smeli opravljati storitev pri zasebnih izvajalcih. Opravičilo? Zakonodajalci pravijo, da želijo s tem okrepiti javno zdravstvo in preprečiti “beg kadrov” v zasebne ordinacije. Toda – in to je ključno – delo na javnih visokošolskih zavodih bo zdravnikom še vedno dovoljeno. Zasebnih pa ne bo več na seznamu “dovoljenih dejavnosti.”
In tukaj se zgodba zaplete. Ministrica Prevolnik Rupel namreč še naprej mentorira študente na zasebni DOBA Fakulteti v Mariboru. Kar seveda ni nezakonito, saj ima za svoje delo soglasje Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). A vprašanje ni več zakonitost, temveč morala – ali kot bi rekli z nekaj cinizma: eno je zakon, drugo pa zgled.
Ministrica dela “dve uri na mesec” – pa res?
Na ministrstvu zatrjujejo, da gre za minimalne obveznosti, ki jih je ministrica prevzela že pred imenovanjem. Trenutno naj bi bila mentorica sedmim študentom magistrskega programa in enemu na doktorskem programu, pri čemer delo obsega komaj dve uri mesečno. Ampak – roko na srce – ali se res verjame, da je priprava magistrske naloge delo, ki zahteva zgolj nekaj minut tedensko? Tisti, ki so kdaj mentorirali študente, bi verjetno dodali: “Mogoče, če mentorji ne dvignejo telefona ali preberejo niti ene strani.”
Navedenih je 16 tem za magistrske naloge v študijskem letu 2024/2025 pod imenom prof. dr. Valentina Prevolnik Rupel. Vir: fakulteta.doba.si
Kaj pravijo zdravniki?
Zdravniška stroka na to ne gleda ravnodušno. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice, sicer poudarja, da je deljenje znanja koristno: “Če zdravnikom v javni mreži omejujejo dodatno delo, potem bi moralo enako veljati za vse.” Ni težava delo samo po sebi, ampak pravičnost in enaka pravila za vse.
Še bolj neposreden je predsednik sindikata Fides Damjan Polh, ki ne skriva ogorčenja: “Ministrica, ki naj bi bila zgled delovanja znotraj javne mreže, očitno ukrepa ločevanja javnega in zasebnega ne razume na enak način, kot smo ga prisiljeni razumeti zdravniki.”Vir: info360.si.
🎯Pod vodstvom ministrice za zdravje dr. Valentine Prevolnik Rupel pripravljajo na ministrstvu Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki bo zdravnikom, zaposlenim v javni zdravstveni mreži, PREPOVEDAL opravljanje storitev pri zasebnih izvajalcih – razen v primeru delne… pic.twitter.com/ZHvc6y1qxW
Ko govorimo o zdravnikih, govorimo o eni najbolj obremenjenih poklicnih skupin v državi. Po podatkih OECD ima Slovenija približno 3 zdravnike na 1000 prebivalcev, kar je pod povprečjem EU. Ti zdravniki pogosto delajo več nadur, kot jih dovoljuje zakon, medtem ko iščejo načine, da bi rešili finančne težave, izboljšali svoje znanje ali preprosto – preživeli.
In zdaj naj jih država kaznuje, če popoldne delajo še v zasebni praksi? Če pa ministrica lahko mentorira v zasebnem zavodu – z vso podporo sistema in pravnih soglasij?
To vprašanje ni več zgolj o zakonu – gre za zaupanje. Če želi vlada resnično prepričati zdravnike, da so novi ukrepi nujni, potem bo morala dokazati, da niso namenjeni le njim. Da pravila veljajo za vse. V nasprotnem primeru bo zdravstveni sistem še naprej tonil – ne zaradi zdravnikov, temveč zaradi pomanjkanja doslednosti in transparentnosti.
Kako naprej?
Ministrica Prevolnik Rupel je v zadnjih mesecih postala simbol kontradikcije, nehote ali ne. Če želi vpeljati reforme, ki bodo izboljšale slovensko zdravstvo, bo morala najprej počistiti pred svojim pragom. Mentoriranje študentov? Koristno. A ne, ko iz ust iste osebe poslušamo predavanja o nujni ločitvi med javnim in zasebnim.
Naj za konec parafraziramo star pregovor: “Zgled vleče, a le, če se zgledujejo tudi tisti na vrhu.”
Vir: info360.si., www
Napisal: N. Z.
Ste vedeli, da je nošenje burke v sosednji Avstriji kaznivo? Še več – takšna je kazen, policija tudi nasilna (VIDEO)
DUNAJ –V Avstriji je že več kot šest let v veljavi zakon, ki prepoveduje nošenje burk in nikabov v javnosti. Ženske, ki zakon kršijo, so kaznovane z denarno kaznijo v višini 150 evrov. Toda, ali takšna zakonodaja res prinaša želene rezultate, ali gre le za ukrep, ki ustvarja še večjo distanco med skupnostmi?
Burqas and niqabs are now banned in Austria.
Women who violate the burqa ban may face fines, and police may use force if they resist showing their faces.
The Austrian government calls facial coverings ‘incompatible with Austrian values.’
Zakon z velikimi pričakovanji – in majhnimi rezultati?
Zakon je bil sprejet leta 2017, kot del širšega integracijskega paketa, ki je poleg prepovedi zakrivanja obraza uvajal tudi obvezne tečaje nemščine in družbenih vrednot za priseljence. Na papirju so bili cilji plemeniti – zaščita žensk, spodbujanje odprte komunikacije, celo izboljšanje javne varnosti. Toda v praksi? Številke so daleč od impresivnih. Po poročanju avstrijskih medijev, kot je Kurier, policija vsako leto izreče le nekaj sto kazni. Bi lahko rekli, da zakon zadeva manjšo skupino ljudi, kot se je sprva zdelo?
Da ne bo pomote – nošenje burk in nikabov v Avstriji je redek pojav, bolj izjema kot pravilo. Nekateri kritiki celo trdijo, da zakon ne rešuje nobenega resničnega problema, ampak deluje bolj kot politični manifest, namenjen ustvarjanju vtisa, da vlada “nekaj počne”. Profesor prava na dunajski univerzi je bil neposreden: “Ukrep se osredotoča na zelo majhno skupino žensk, ki v Avstriji nosijo burke, in je zato bolj politična gesta kot resnično potreben ukrep,” poroča Der Standard.
Avstrija proti Franciji: Kdo bolje upravlja z zakonodajo?
V Evropi ni Avstrija prva, ki je uvedla prepoved nošenja burk. Francija je že leta 2010 sprejela podoben zakon, ki pa ga spremljajo precej drugačne razmere. Francija je z večjo muslimansko skupnostjo soočena z več izzivi glede integracije, tamkajšnji zakon pa je prinesel številne konflikte – od pravnih sporov na Evropskem sodišču za človekove pravice do protestov na ulicah.
V Avstriji pa teh konfliktov skorajda ni. Zakaj? Ker burke in nikabe nosi izjemno majhen odstotek prebivalstva. Ironično, prepoved nagovarja problem, ki skoraj ne obstaja. Poleg tega mnogi opozarjajo, da zakon ustvarja nepotrebno stigmatizacijo že tako marginaliziranih skupin.
Bi podobna zakonodaja delovala tudi pri nas?
V Sloveniji smo imeli že leta 2015 poskus uvedbe podobnega zakona, ki pa je hitro padel. Predlagatelji so trdili, da burke niso skladne s slovenskimi vrednotami, medtem ko so nasprotniki opozarjali, da bi takšna zakonodaja kršila pravice posameznikov. Ministrstvo za notranje zadeve je jasno povedalo, da bi bila splošna prepoved nošenja burk in nikabov nesorazmeren ukrep – tudi zato, ker je v Sloveniji skoraj ni žensk, ki bi nosile tovrstna oblačila.
Toda v primerjavi z Avstrijo, kjer so zakoni že dolgo del političnega vsakdana, je Slovenija veliko bolj nevtralna. Morda zato, ker Slovenija, z vidika velikosti in raznolikosti prebivalstva, ni neposredno soočena s podobnimi vprašanji. Ali je to dokaz, da je slovenska družba bolj odprta ali preprosto bolj pragmatična? To ostaja odprto vprašanje.
Kaj pa družbeni vpliv?
Če pogledamo širšo sliko, se zdi, da prepoved nošenja burk in nikabov ni izboljšala integracije muslimanskih žensk v Avstriji. Pravzaprav se številne ženske zdaj odločajo, da se izogibajo javnim krajem, saj nočejo kršiti zakonodaje ali postati tarča stigmatizacije. Kakšna je posledica? Namesto integracije dobimo več izolacije, kar je ravno nasprotno od prvotnega cilja zakona.
Amnesty International je zakon kritiziral z besedami, da gre za “sporno politiko, ki cilja na že tako marginalizirane skupine”. Če k temu dodamo še, da so številni turisti, predvsem iz Zalivskih držav, kaznovani zgolj zaradi nepoznavanja zakonodaje, postane jasno, da zakon ne deluje tako, kot je bil zamišljen.
V Avstriji se zdi, da zakon bolj deluje kot orodje za politično signaliziranje, kot resnično orodje za družbeno spremembo. Čeprav se lahko strinjamo, da ima vsaka država pravico ščititi svoje vrednote, bi morda veljalo premisliti, ali je prepoved burk in nikabov res najboljša pot za dosego teh ciljev.
V Sloveniji podobnega zakona za zdaj verjetno ne potrebujemo, vendar to ne pomeni, da podobne razprave ne bodo znova prišle na dan. Vprašanje pa ostaja – ali bi morali v družbi, ki je tako majhna in povezana, najti drugačne poti za spodbujanje vključevanja in medkulturnega dialoga?
Vir: Der Standard, Kurier, Amnesty International, X.
Napisal: N. Z.
Golob ali Janša? Nove podrobnosti o tem, kdo je v resnici omejil uporabo bojlerjev
LJUBLJANA – Kako je pravilnik o električnih grelnikih postal sporen?
Prvotni pravilnik pod Janševo vlado
Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 3) je bil prvič sprejet maja 2022, v času vlade Janeza Janše. Namen pravilnika je bil spodbuditi učinkovitejšo rabo energije v novih stavbah in s tem prispevati k zmanjšanju emisij CO₂. Prvotne omejitve so se nanašale predvsem na nove stavbe, pri čemer je bilo določeno, da grelniki, kot so električni bojlerji, IR-paneli, električni radiatorji in talno gretje, ne smejo presegati določene moči (2 kW) in prostornine (15 litrov), če niso napajani z obnovljivimi viri energije. Pomembno pa je, da ta pravila niso veljala za obstoječe stavbe ali za naprave, ki so že bile v uporabi, kar pomeni, da je bil pravilnik v osnovi zasnovan življenjsko in z upoštevanjem realnih potreb uporabnikov.
Kako je Golobova vlada spremenila pravilnik
Po prevzemu oblasti je vlada Roberta Goloba dvakrat posegla v pravilnik in uvedla določene spremembe, ki so sedaj postale predmet javne razprave in kritik. Prva sprememba je bila sprejeta 16. decembra 2022, druga pa 15. decembra 2023. Te spremembe so prinesle dodatne omejitve, ki so pravilnik naredile precej bolj restriktiven in po mnenju mnogih neživljenjski. Nove omejitve so se začele nanašati tudi na obstoječe stavbe, kar pomeni, da bi bilo treba stare naprave postopoma nadomestiti z dražjimi, energetsko učinkovitejšimi alternativami, kot so toplotne črpalke. Po teh spremembah pravilnik več ne ločuje med napravami v novih in starih stavbah, kar je povzročilo precejšnje nezadovoljstvo v javnosti.
Počasi, tov. Sukič. Vizjak je sprejel implementacijo EU direktive 2024/1275. Po tej omejitev velja zgolj za nove stavbe in ne-EU produkte. Pa tudi tu so dovoljeni do 2kW, pretočni do 15 l pa brez omejitve. Popravke direktive pa je delala vaša vlada, 16.12.2022 in 15.12.2023. No? pic.twitter.com/Jps5B1kD5i
Mnogi državljani in politiki so začeli opozarjati, da so popravki Golobove vlade ustvarili dodatno finančno breme za prebivalce, še posebej za socialno šibkejše skupine, ki si težko privoščijo prehod na dražje alternative. Medtem ko so bile prvotne omejitve Janševe vlade usmerjene zgolj v nove stavbe, je Golobova vlada z dodatnimi spremembami razširila obseg pravilnika, kar je sedaj prisililo številna gospodinjstva, da razmišljajo o dragem prehodu na nove tehnologije, tudi če to za njih finančno ni izvedljivo.
Reakcije javnosti in politikov
Poslanska skupina Socialnih demokratov (SD) je na Vlado Republike Slovenije naslovila pobudo za razveljavitev sprememb, ki so bile uvedene v letih 2022 in 2023. V SD menijo, da so te spremembe neživljenjske in nepravične, saj po nepotrebnem obremenjujejo državljane. Tudi Gibanje Svoboda se je odzvalo kritično in izrazilo potrebo po prilagoditvi pravilnika, saj so mnenja, da bi morali energetski prehod uvesti na bolj postopen način. Po njihovem mnenju bi morale biti rešitve, ki se nanašajo na energetsko učinkovitost, dostopne vsem prebivalcem, ne glede na njihove finančne zmožnosti (poročajo Slovenske novice).
Kaj sledi?
Trenutno ministrstvo za naravne vire in prostor pod Golobovo vlado preučuje možnosti za spremembo pravilnika. Minister Jože Novak je priznal, da so nekatera določila “neželjena” in “preveč omejujoča” za trenutne razmere. Poudaril je, da se bodo v prihodnjih mesecih osredotočili na iskanje bolj realističnih rešitev, ki bodo omogočale energetsko učinkovitost brez dodatnih bremen za prebivalce (piše RTV Slovenija).
Ali je energetski prehod izvedljiv za vse?
Kljub pomembnosti okoljskih ciljev se postavlja vprašanje, ali se lahko taki stroški enakomerno prenesejo na vse sloje prebivalstva. Energetska kriza in naraščajoči stroški že zdaj bremenijo gospodinjstva, zato bi bila dodatna omejitev uporabe električnih grelnih naprav še dodatno breme. Javnost pričakuje, da bo Golobova vlada prilagodila pravilnik tako, da bo upoštevala trenutne potrebe prebivalcev in jim omogočila pravičen prehod na trajnostne rešitve.
Čeprav je bil pravilnik PURES 3 prvotno zasnovan kot realistična omejitev za nove stavbe, so kasnejše spremembe pod Golobovo vlado povzročile precejšnje nezadovoljstvo. Popravki iz decembra 2022 in 2023 so razširili omejitve na širši krog uporabnikov, zaradi česar se je pravilnik začel združevati z očitki o nepravičnosti in neživljenjskosti. Javnost sedaj pričakuje, da bodo odgovorni v vladi in na ministrstvu prilagodili zakonodajo tako, da bo energetski prehod dostopen vsem, ne glede na njihove finančne zmožnosti.
Bomo še lahko uporabljali bojlerje po 1.1.? To so zadnje podrobnosti
Lastnikom stavb se priporoča, da pri načrtovanju ogrevalnih sistemov upoštevajo nove predpise in razmislijo o energetsko učinkovitih alternativah, kot so toplotne črpalke, ki prispevajo k zmanjšanju porabe električne energije in emisij CO₂.
LJUBLJANA – Z 1. januarjem 2025 bo v Sloveniji začel veljati Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (PURES 3), ki prinaša pomembne spremembe pri uporabi električnih grelnikov. Po novem bo prepovedana vgradnja večine električnih bojlerjev, električnega talnega gretja, IR-panelov in električnih radiatorjev, ki delujejo po Joullovem principu, če električna energija ni pridobljena iz obnovljivih virov.
Ključne točke sprememb:
Prepoved vgradnje: Vgradnja električnih grelnikov, ki neposredno pretvarjajo električno energijo v toploto, bo prepovedana v novogradnjah, pri rekonstrukcijah in celo pri vzdrževanju obstoječih stavb.
Izjeme: Dovoljena bo uporaba grelnikov z močjo do 2 kW in prostornino do 15 litrov, kar je primerno za manjše potrebe po topli vodi, na primer v kuhinjah.
Alternativne rešitve: Priporočena je uporaba sanitarnih toplotnih črpalk, ki so energetsko učinkovitejše in dolgoročno bolj ekonomične, kljub višjim začetnim stroškom.
Nadzor in izvajanje:
Čeprav prodaja teh naprav ostaja dovoljena, je nadzor nad njihovo vgradnjo omejen. Gradbena inšpekcija zaradi pomanjkanja kadra prioriteto daje objektom, ki ogrožajo zdravje in varnost ljudi, zato nadzor nad vgradnjo teh naprav ni intenziven.
Priporočila za uporabnike:
Lastnikom stavb se priporoča, da pri načrtovanju ogrevalnih sistemov upoštevajo nove predpise in razmislijo o energetsko učinkovitih alternativah, kot so toplotne črpalke, ki prispevajo k zmanjšanju porabe električne energije in emisij CO₂.
Spoznali zmoto politike
Da je z bojlerji konec, je prvi opozoril Žurnal. A je tudi oblast spoznala, da je brcnila v temo. Kot piše Žurnal, prav vladni strani Socialni demokrati in Gibanje Svoboda pozivajo k odpravi “spornega” 17. člena pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah in s tem k odpravi vseh omejitev uporabe bojlerjev.
„V praksi takšna prepoved pomeni, da v primeru okvare bojlerja v večstanovanjski stavbi stanovalci ne bodo smeli zamenjati z novim, razen če je električna energija pridobljena iz obnovljivih virov energije. Končni odjemalci praviloma nimajo univerzalno zagotovljene možnosti za odkup električne energije iz obnovljivih virov pri distributerjih energije. V večstanovanjskih stavbah pa je to domena upravnika, ne odjemalca,“ zapišejo Socialni demokrati.
„Določila pravilnika, ki ga je tik pred koncem mandata vlade Janeza Janše sprejelo ministrstvo za naravne vire in prostor pod vodstvom Andreja Vizjaka, so neživljenjska in jih je treba spremeniti oziroma popraviti. Na ministrstvu za naravne vire in prostor so nam danes zagotovili, da prav iz tega razloga že preučujejo možnosti, da se pravilnik prilagodi,“ pa v Gibanju Svoboda opozorijo na to, kdaj je bil sporni pravilnik sprejet.
Pripravil: Nadlani.si Foto: www
Saj ni res … PA JE! Uporaba bojlerjev bo prepovedana, takšna so nova pravila
LJUBLJANA – Od 1. januarja 2025 bodo v Sloveniji začela veljati strožja pravila glede uporabe električnih grelnikov za ogrevanje in pripravo tople vode, kar bo vplivalo na številne lastnike nepremičnin. Pravilnik o učinkoviti rabi energije (PURES 3) določa, da bo neposredna raba električne energije za ogrevanje v prihodnje strogo omejena, razen v določenih primerih. Čeprav so cilji jasni – zmanjšanje ogljičnega odtisa in izboljšanje energetske učinkovitosti – pa je realnost precej bolj zapletena.
Novosti in omejitve
PURES 3 prepoveduje uporabo naprav, ki delujejo po Joulovem načinu, kar vključuje električne radiatorje, IR-panele, električno talno gretje in grelnike za toplo vodo, če električna energija prihaja iz neobnovljivih virov. Izjema bo veljala, če je elektrika proizvedena iz obnovljivih virov v neposredni bližini stavbe in zadostuje za vse njene potrebe. Prav tako bodo tovrstni grelniki dovoljeni v izjemno energijsko učinkovitih stavbah, ki ne presegajo mejne vrednosti toplotnih izgub (do 25 kWh/m² na leto).
Zanimivo je, da omejitve ne bodo veljale le za novogradnje ali rekonstrukcije, ampak tudi za vzdrževanje obstoječih stavb. To pomeni, da če je naprava dotrajana in stavba ne izpolnjuje zahtev, bo treba najti druge rešitve za ogrevanje. Na trgu bodo po novem dovoljeni le še grelniki z močjo do 2 kW in prostornino največ 15 litrov, kar bo zagotovo predstavljalo težavo za marsikoga. Trenutno je večina naprav na voljo z močjo, ki presega te omejitve, kar pomeni, da bo prilagoditev na nove razmere nujna.
Nadzor le na papirju?
Čeprav se lahko novi predpisi slišijo kot korak v pravo smer, je dejanski nadzor nad izvajanjem teh pravil precej pomanjkljiv. Gradbena inšpekcija, ki naj bi nadzorovala vgradnjo naprav, ni opravila nobenega inšpekcijskega pregleda na podlagi PURES 3 od njegovega sprejetja junija 2022. Inšpektorat pojasnjuje, da se zaradi pomanjkanja kadra trenutno osredotočajo predvsem na objekte, ki ogrožajo zdravje in varnost ljudi, medtem ko nadzoru nad grelnimi napravami preprosto ne namenjajo dovolj pozornosti (poroča STA).
Omejitve bodo v praksi torej težko izvedljive. Glede na to, da je nadzor nad prodajo teh naprav skorajda nemogoč, ostaja vprašanje, ali je vladna uredba sploh kaj več kot zgolj črnilo na papirju. Na ministrstvu za naravne vire in prostor sicer vztrajajo, da so nove zahteve nujne za zmanjšanje izpustov CO2 in povečanje energetske učinkovitosti stavb, vendar pa je jasno, da brez učinkovitega nadzora teh ciljev ni mogoče doseči.
Električni grelniki še vedno na policah
Kljub novim predpisom so naprave, ki jih naj bi po pravilniku prepovedali, še vedno na prodajnih policah. Kot pravijo na tržnem inšpektoratu, prodaje takih naprav ne morejo omejiti, ker so njihova uporaba v določenih primerih še vedno dovoljena. To pomeni, da se lahko omeji zgolj vgradnja v stavbe, kjer niso izpolnjene izjeme iz PURES 3. Vprašanje pa ostaja, ali bo kdorkoli res preverjal, kako in pod kakšnimi pogoji se te naprave vgrajujejo.
Uredba povzroča zmedo
Nova uredba je pri mnogih že vzbudila zmedo in negotovost, predvsem zaradi različnih izjem in nejasnosti glede nadzora. Mnogi strokovnjaki opozarjajo, da bi bil lahko prehod na nove zahteve veliko bolj smiselno načrtovan, pri čemer bi postopoma omejevali uporabo manj učinkovitih naprav, namesto da bi uvedli ostre prepovedi čez noč (poroča Dnevnik). Poleg tega so kritiki izrazili zaskrbljenost, da bodo nove omejitve najbolj prizadele manj premožne gospodinjstva, ki si težko privoščijo energetsko učinkovite alternative, kot so toplotne črpalke.
Odločitev, ki (še) ni povsem dorečena
Očitno je, da bo uveljavitev novega pravilnika izziv ne le za uporabnike, ampak tudi za inšpekcijske službe. Na ministrstvu sicer pravijo, da gre za dolgoročne ukrepe v okviru zelenega prehoda, vendar ostaja vprašanje, ali so vladni uradniki sploh pripravljeni na takšno spremembo v praksi. Glede na trenutne razmere bi lahko rekli, da bomo potrebovali še kar nekaj let, preden bodo pravila zares zaživela.
Napisal: N. Z.
Vir: www
Romunija prepovedala LGBTQ+ propagando v šolah. Slovenija medtem legalizirala posvojitve istospolnim partnerjem …
BUKAREŠTA – Romunija pod drobnogledom zaradi novega zakona o LGBTQ+
Romunski parlament je nedavno predstavil osnutek zakona, ki bi prepovedal tako imenovano LGBTQ+ “propagando” v šolah in javnih prostorih. Zakon je hitro sprožil val kritik tako znotraj države kot po vsej Evropski uniji, saj mnogi menijo, da gre za nevaren korak nazaj v varstvu človekovih pravic. Podobne zakone so v preteklosti že sprejele države, kot sta Madžarska in Rusija, kar je povzročilo globoko polarizacijo v družbi.
Predlagana zakonodaja in njeni nasprotniki
Predlagani zakon naj bi bil namenjen zaščiti otrok pred informacijami, ki “spodbujajo odmik od spola, določenega ob rojstvu” ali promovirajo spolne spremembe in homoseksualnost. Kritiki pa trdijo, da je zakon preveč dvoumen in bi lahko povzročil diskriminacijo in sovražnost do LGBTQ+ skupnosti. “Takšna cenzura ne vpliva le na našo skupnost, temveč tudi na novinarje, medicinske strokovnjake in mentalne zdravnike,” pravi Teodora Ion-Rotaru, izvršna direktorica organizacije ACCEPT, ene največjih LGBTQ+ organizacij v Romuniji (RFE/RL, 2024).
Opozicija izpostavlja, da predlog temelji na retoriki tradicionalnih družinskih vrednot, kar je v skladu z zakoni, ki jih že izvajata Madžarska in Rusija. Po mnenju mnogih je zakon predvsem orodje političnega nadzora in način, kako spodkopati proevropske vrednote Romunije. “Uporaba otrok za napad na temeljne človekove pravice je nesprejemljiva,” dodaja Florin Buhuceanu, eden vodilnih zagovornikov pravic LGBTQ+ (RFE/RL, 2024).
🇷🇴 Romanian MPs submit a draft law that would ban LGBTQ propaganda in schools and public spaces.
Bulgaria and Hungary have passed similar laws in the past.
Politična ozadja in povezave z Madžarsko in Rusijo
Zakoni, kot je ta, že nekaj časa povzročajo napetosti v vzhodni Evropi. Madžarski premier Viktor Orban je bil v zadnjih letih v središču pozornosti zaradi svojega stališča proti LGBTQ+ skupnosti. Tudi ruska politika, ki jo vodi predsednik Vladimir Putin, se je v letu 2013 uveljavila z zakonom, ki prepoveduje “propagando netradicionalnih spolnih odnosov” med mladoletniki (JURIST, 2024). Takšne politike so bile deležne ostrih kritik s strani evropskih institucij in mednarodnih organizacij za človekove pravice.
Romunski predlog zakona je deležen podobnih kritik, saj nasprotniki opozarjajo, da gre za “uvoženo” zakonodajo, ki jo podpirajo skrajno desne stranke, kot sta Zavezništvo za združitev Romunov (AUR) in etnična madžarska stranka (UDMR). Obe stranki zagovarjata tradicionalne družinske vrednote in nasprotujeta LGBTQ+ skupnosti z argumentom, da ščitita romunske otroke pred “novimi ideologijami” zahodne Evrope (JURIST, 2024).
Povezava s Slovenijo
V Sloveniji je stanje glede pravic LGBTQ+ skupnosti bistveno drugačno kot v Romuniji. Medtem ko Romunija razmišlja o sprejetju zakona, ki bi omejeval LGBTQ+ “propagando” v javnih prostorih in šolah, Slovenija na tem področju sledi drugačnim načelom. Leta 2022 je slovensko ustavno sodišče legaliziralo istospolne poroke in posvojitve za istospolne pare, kar Slovenijo uvršča med bolj napredne države v regiji glede pravic LGBTQ+ skupnosti.
Kljub napredkom pa Slovenija ni imuna na družbene napetosti in odpor do LGBTQ+ skupnosti, zlasti iz konzervativnih krogov. Čeprav večina Slovencev podpira enakopravnost, so v preteklosti potekali protesti proti legalizaciji istospolnih porok, kar kaže na obstoj polarizacije v družbi. Zakonodaja, kakršno predlaga Romunija, bi v Sloveniji verjetno sprožila ostre kritike in proteste s strani nevladnih organizacij ter evropskih institucij, ki Slovenijo pogosto uvrščajo med države z naprednimi človekovimi pravicami.
Torej, čeprav je Slovenija dosegla pomembne napredke na tem področju, je ključno, da ostane pozorna na dogajanje v regiji, saj lahko to vpliva na širše družbene trende in javno mnenje tudi pri nas.
Reakcije evropskih institucij
Evropska unija se je že večkrat izrekla proti tovrstni zakonodaji. Marc Angel, član Evropskega parlamenta in predsedujoči LGBTI Intergroup, je izrazil zaskrbljenost, da “takšni zakoni samo spodbujajo sovraštvo in diskriminacijo, ki lahko hitro presežeta meje ene same države” (JURIST, 2024). Evropski parlament je leta 2022 pozval romunske poslance, naj zakon nemudoma zavrnejo, saj je v nasprotju z evropskimi načeli spoštovanja človekovih pravic.
Romunska pravna zgodovina glede LGBTQ+ skupnosti je relativno mlada. Šele leta 2001 je Romunija dekriminalizirala homoseksualnost, čeprav so pred tem številni posamezniki pristali v zaporu zaradi svoje spolne usmerjenosti. Kljub temu pa LGBTQ+ osebe še vedno doživljajo veliko sovraštvo in diskriminacijo, zlasti v ruralnih delih države in med starejšimi prebivalci (RFE/RL, 2024).
Če bo predlagani zakon sprejet, bo to verjetno povzročilo dodatne pravne zaplete med Romunijo in Evropsko unijo ter povečalo napetosti med zagovorniki tradicionalnih družinskih vrednot in tistimi, ki se borijo za enakopravnost. Takšni zakoni lahko služijo kot politično orodje za utrjevanje oblasti in zaostrovanje napetosti znotraj družbe.
Slovenija trenutno ni neposredno povezana s tovrstnimi zakonodajnimi predlogi, a glede na močno zavezanost k varovanju človekovih pravic in svoboščin bo gotovo spremljala razvoj dogodkov. Sprejetje takega zakona v Romuniji bi lahko sprožilo širše razprave tudi v drugih državah vzhodne Evrope.
Napisal: N. Z.
Vir: www, X
Deli
Facebook
X
WhatsApp
Viber
E-pošta
Kopiraj
Nastavitve zasebnosti na Nadlani.si
Na Nadlani.si se trudimo zagotoviti, da je vaša izkušnja obiska naše spletne strani čim bolj prilagojena vašim osebnim interesom in potrebam. Na podlagi vaše aktivnosti na naši platformi skrbno prilagajamo prikaz člankov in oglasov, ki bi vas utegnili zanimati – to počnemo s pomočjo analize vašega vedenja, da lahko ne le izboljšamo trenutno izkušnjo, ampak tudi razvijamo nove, inovativne funkcionalnosti, ki bodo še bolj ustrezale vaši uporabi. Pri tem uporabljamo piškotke in druge tehnologije sledenja, ki lahko vključujejo tudi obdelavo osebnih podatkov.
Če izberete možnost "Sprejmi vse", soglašate, da na vašo napravo shranimo piškotke z naše strani in strani naših partnerjev – med njimi so, denimo, iskalniki in družbena omrežja. Ta tehnologija nam omogoča dostop do določene vsebine na vaši napravi ter obdelavo osebnih podatkov za namene, kot so profiliranje, tržne analize ali priprava statističnih pregledov. Seveda imate možnost prilagoditi nastavitve – v razdelku "Uredi nastavitve" lahko natančno določite, katere vrste piškotkov želite omogočiti. Če izberete "Sprejmi samo nujne", bomo uporabili izključno piškotke, ki so ključni za delovanje spletne strani.
Vaše podatke skrbno upravlja podjetje Magma Media d.o.o. v sodelovanju z izbranimi partnerji, pri čemer so naši cilji jasni: izboljšati uporabniško izkušnjo, zagotoviti prikaz relevantnih vsebin in prilagojenih oglasov, hkrati pa izvajati meritve učinkovitosti oglaševanja in optimizirati naše storitve. Vaše soglasje je popolnoma prostovoljno – to pomeni, da ga lahko kadarkoli prekličete ali ponovno nastavite. Preklic soglasja ne vpliva na obdelavo podatkov, ki je bila izvedena pred preklicem.
Za podrobnejše informacije o obdelavi vaših podatkov, naših partnerjih in njihovih praksah vas vabimo, da obiščete ustrezni razdelek na naši strani (Splošni pogoji), kjer boste našli vse potrebne podrobnosti. Vaša zasebnost je za nas pomembna, zato si prizadevamo, da imate popoln nadzor nad tem, kako se vaši podatki uporabljajo.
Sprejmi vse
Sprejmi zgolj nujne
Uredi nastavitve
Na portalu Nadlani.si vaše nastavitve zasebnosti niso zgolj tehničen detajl – povezane so z iskalnikom in napravo, ki ju uporabljate v trenutku obiska. Če si ustvarite uporabniški račun, se te nastavitve samodejno shranijo in vam zagotavljajo poenoteno izkušnjo pri vsakem prijavljenem obisku, kar pomeni manj skrbi in več prilagojenih vsebin.
Nepogrešljivi tehnični piškotki
Ni mogoče izključiti.
Brez teh piškotkov preprosto ne bi šlo. So tihi, a ključni pomočniki, ki skrbijo za nemoteno delovanje spletnega mesta in njegovih osnovnih funkcionalnosti. Mednje sodijo piškotki za zagotavljanje tehnične varnosti, shranjevanje vaših priljubljenih nastavitev (kot so izbrane strani ali podatki za prijavo) in tisti, ki uravnavajo obremenitev strežnikov ter zagotavljajo stabilno komunikacijo. Poleg tega omogočajo omejitev števila prikazanih oglasov, s čimer ohranjajo uporabniško izkušnjo pregledno, ter služijo za izvajanje A/B testiranj, ki so nepogrešljiva pri uvajanju izboljšav.
Piškotki za analizo in optimizacijo
Analitični piškotki so naši zvesti zavezniki pri spremljanju statistike – koliko obiskovalcev pride na našo stran, katere vsebine jih najbolj pritegnejo, koliko časa preživijo na posameznih straneh in podobno. Ti podatki nam omogočajo, da nadgradimo našo spletno stran, ji dodamo več uporabnosti in razvijemo nove funkcionalnosti, ki so prilagojene prav vam. Ko se odločite, da omogočite te piškotke, nam dejansko pomagate razumeti, kako uporabljate portal – in tako omogočite, da je vaša izkušnja bolj prijetna in smiselna.
Personalizacija vsebine na podlagi vaših zanimanj
Vsebina, ki jo vidite na naši strani, ni naključna – temelji na vaših prejšnjih obiskih, ogledih izdelkov ali člankov. Na ta način poskrbimo, da so prikazane vsebine relevantne, zanimive in pisane na kožo prav vašim interesom.
Oglaševanje in družbenomedijski piškotki
Oglaševalni piškotki in piškotki, povezani z družbenimi omrežji, igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju prilagojenih oglasov na spletnih mestih tretjih oseb. Gre za datoteke, ki omogočajo, da so oglasi prilagojeni vašim interesom – na primer na podlagi prebranih novic ali že ogledanih oglasov. Poleg tega pomagajo pri merjenju učinkovitosti naših oglaševalskih akcij. Če se odločite, da te piškotke zavrnete, oglasi sicer ne bodo izginili, a bodo manj prilagojeni vašim željam in morda za vas ne bodo tako zanimivi.