Če vidiš ta avto, NE odpiraj vrat! Poglej, zakaj…

ŽUŽEMBERK – Sredi mirnega podeželskega vsakdana na pustni torek v Žužemberku je zadnje dni završalo. Beli Renault Megane, registrska LJ PD 814, se je večkrat pojavil v različnih delih kraja. V njem – moški in ženska, v maškarah. Trkata po vratih, a ne sprejemata ničesar, razen denarja. Sladkarije? Ne, hvala. Kaj se dogaja?

LE IGRA ALI PRIPRAVA NA PREVARO?

Domačini so sumničavi. Takšne stvari ne vidiš vsak dan. Osebi naj bi bili temnopolti in po pričevanjih Brazilca (moški in ženska). Kdorkoli že sta, zdi se, da teren ogledujeta – za kaj točno, nihče ne ve. So na delu zviti prevaranti ali le nepoučeni obiskovalci, ki ne vedo, kako se stvarem streže pri nas?

Strokovnjaki za varnost pravijo, da takšne metode niso nič novega. Tatinske združbe pogosto najprej preverijo, kdo je lahek plen. Pojavijo se pod krinko (dobrodelneži, zabavljači, maškare), nato pa – ko se nihče ne zmeni za njih – udarijo.

Objava na Facebooku.

KAKO SE ZAVAROVATI?

Ni razloga za paniko, ampak previdnost ni nikoli odveč. Policija svetuje nekaj osnovnih ukrepov:

  • Ne odpirajte vrat neznancem, če njihove namene težko razberete.
  • Ne dajajte denarja ljudem, ki ga izrecno zahtevajo.
  • Če opazite sumljivo vozilo, zabeležite registrsko številko in obvestite policijo.
  • Sumljivo vedenje? Takoj pokličite 113.

Policijska uprava Novo mesto je za zdaj brez prijav v zvezi s tem primerom, a poudarjajo: če se karkoli nenavadnega zgodi, jih nemudoma kontaktirajte.

TAKOLE SO TO ŽE POČELI

To se ne dogaja prvič. Leta 2022 je v Mariboru skupina lažnih pobiralcev donacij pod pretvezo zbiranja denarja za invalide oropala več starejših občanov. Vse je delalo vtis pristnosti – obrazci, celo “uradne” značke. A na koncu so ljudje ostali brez denarja.

“To so klasične metode, ki jih uporabljajo goljufi – pod krinko kulturnih ali dobrodelnih dejavnosti zvabijo denar od ljudi, nato pa izginejo. Pogosto se pojavljajo ob praznikih ali posebnih dogodkih, ko so ljudje bolj odprti do dajanja prispevkov,” je za STA povedal varnostni strokovnjak Marko Kovač.

KAJ NAS ČAKA?

Kdo sta neznanca iz Žužemberka? Zgolj neškodljiva obiskovalca ali nekaj več? Odgovor na to bomo morda dobili v prihodnjih dneh.

Do takrat – bodite previdni, a brez panike. Če kaj opazite, pokličite policijo. Bolje prehitro kot prepozno.

Pripravil: N. Z.

Vir: STA, Policijska uprava Novo mesto, lokalna pričevanja (Facebook objave), varnostni strokovnjak Marko Kovač.

PAZITE! Prevaranti hodijo od vrat do vrat – ne odpirajte vsakomur; najpogosteje tarča oni

V zadnjih 24 urah so ljubljanski policisti obravnavali več resnejših kaznivih dejanj. Med njimi še posebej izstopa pretkana tatvina v Senožetih, kjer sta nepridiprava izkoristila nepozornost starejše občanke in ji odnesla dragocenosti.

Znova plenijo starejše – tatovi postajajo vse drznejši

Senožeti, idilična vasica na obrobju Ljubljane, ki jo večina pozna po mirnem podeželskem vzdušju, je tokrat postala prizorišče spretno izpeljane tatvine. Storilca sta ubrala taktiko, ki se očitno še vedno izkaže za uspešno – eden je z oškodovanko prijazno kramljal o namišljenih gradbenih delih, drugi pa je medtem iz hiše brez težav odnesel nakit v vrednosti nekaj tisoč evrov.

Takšne tatvine niso nič novega, a kljub nenehnim opozorilom policije ljudje še vedno nasedajo. Storilci običajno uporabljajo preverjene metode – predstavljajo se kot serviserji, delavci elektro podjetij, prodajalci ali celo dobrodelneži, ki zbirajo denarne prispevke. Občani jih pogosto ne prepoznajo kot goljufe, saj znajo nastopiti prepričljivo, vljudno in nevsiljivo.

Omenjeni primer je le vrh ledene gore, saj se podobni incidenti vrstijo po celotni državi. Najpogosteje so žrtve starejši prebivalci, ki živijo sami ali niso dovolj pozorni na znake prevare. Kot opozarja policija, storilci pogosto uporabljajo vozila brez registrskih oznak ali tujimi tablicami, kar otežuje njihovo identifikacijo.

Nasilje v družini – še vedno tabu ali realnost, ki jo ne vidimo?

Med obravnavanimi primeri so policisti evidentirali tudi primer nasilja v družini. Podrobnosti o incidentu policija še preverja, a vemo, da je to ena od tistih oblik kriminala, ki se pogosto odvijajo stran od oči javnosti – za štirimi stenami, kjer se žrtve le redko odločijo za prijavo. Vse prevečkrat se zgodi, da se takšni primeri razrešijo šele, ko je že prepozno.

Prometne nesreče: nič usodnega, a opozorila ostajajo

Na cestah je bilo minulo noč razmeroma mirno – 17 prometnih nesreč z materialno škodo in dve z lažjimi poškodbami.

  • Trk na Jurčkovi cesti: Vožnja z nezbranostjo se je za voznico končala z lažjo nesrečo – med manevriranjem je trčila v parkirano vozilo.
  • Povoz pešca na prehodu: Klasika ljubljanskih cest. Na Hacquetovi ulici je voznica spregledala pešca, ki je že stopil na prehod. Rezultat? Lažje poškodbe, sreča v nesreči.

Oba primera imata skupni imenovalec – nepozornost, tista ista lastnost, ki povzroča največ nesreč na slovenskih cestah. Kljub rednim kampanjam in kaznim se pravilo “pešec ima prednost” še vedno prevečkrat ignorira.

Moten javni red in mir – ena oseba v pridržanju

Policisti so morali posredovati v 11 primerih na javnih mestih in štirikrat v zasebnih prostorih. Med intervencijami se je izkazalo, da ena oseba preprosto ni hotela umiriti svojega vedenja, zato je pristala v pridržanju.

Kaj lahko storimo?

  • Ne spuščajte neznancev v hišo. Ne glede na to, kako prijazni se zdijo.
  • Zaklepajte vrata. Da, tudi če greste samo na vrt ali za vogal.
  • V primeru suma takoj pokličite policijo. Bolje en klic preveč kot prazna hiša.

Tatovi postajajo vedno bolj prefinjeni, a s pravo mero previdnosti in zavedanja lahko preprečimo, da bi postali njihova naslednja tarča.

Pripravil: N. Z.

Vir: PU Ljubljana

POZOR! Spar opozarja na novo spletno prevaro

Spletne prevare so postale tako vsakdanje kot reklamni oglasi – čeprav so na prvi pogled skoraj neopazne, lahko povzročijo ogromno škodo. Tokrat so se prevaranti lotili ene najbolj prepoznavnih blagovnih znamk v Sloveniji, Spar Slovenija, in na družbenem omrežju Facebook predstavili lažno nagradno igro, ki obljublja darilno kartico v vrednosti 200 evrov.

Sliši se vabljivo, kajne? Toda pozor – kot pravijo pri Sparu, je to le past za nič hudega sluteče uporabnike, ki želijo prihraniti ali izkoristiti priložnost za nagrado.

Privlačna ponudba, ki skriva prevaro

Kako pogosto naletite na oglas, ki vam obljublja nekaj izjemnega, a hkrati od vas zahteva le nekaj klikov? Prevaranti so mojstri iluzij. Lažna nagradna igra, ki cilja specifično skupino ljudi – tiste, stare 59 let – izkorišča čustva zaupanja in radovednosti. A za obljubami o kartici se skriva nevarnost: ko enkrat posredujete svoje podatke, jih lahko prevaranti uporabijo za krajo identitete ali celo finančne goljufije.

Podjetje Spar Slovenija je hitro reagiralo in jasno opozorilo uporabnike:
“Nikoli ne bomo zahtevali vaših bančnih podatkov, številk kartic ali nakazil. Vse naše nagradne igre objavljamo le prek uradnega profila, označenega z modro kljukico.”

Zakaj te prevare delujejo?

Prevaranti niso naključni amaterji – dobro poznajo psihologijo ljudi in delovanje družbenih omrežij. Zakaj so njihove taktike tako učinkovite?

  1. Prepoznavnost blagovne znamke: Uporaba znanega imena, kot je Spar, ustvari občutek legitimnosti.
  2. Občutek nujnosti: Oglasi pogosto vključujejo pozive, kot so “Sodelujte takoj!” ali “Nagrada velja le danes!”, kar zmanjša možnost premišljene reakcije.
  3. Velike obljube: Darilne kartice, visoke denarne nagrade ali brezplačni izdelki so magnet za ljudi, ki želijo izkoristiti priložnost.

Prevaranti računajo na to, da večina uporabnikov ne preveri podrobnosti – in žal imajo pogosto prav.

Kako Spar Slovenija ukrepa?

Po prejemu opozoril uporabnikov so pri Sparu hitro prijavili oglas za blokado. Vendar pa sami priznavajo, da to ni trajna rešitev:
“Tovrstne prevare se vedno znova pojavljajo v novih oblikah, zato je ključnega pomena, da ljudje prepoznajo znake prevare in se izognejo pastem,” so poudarili.

Na svoji uradni Facebook strani so objavili opozorilo s sliko lažne nagradne igre in pozvali uporabnike, naj ostanejo previdni ter naj ne delijo svojih podatkov. Njihov cilj? Osveščanje javnosti, saj je preventiva najboljše orodje v boju proti spletnim goljufijam.

Napisal: E. K.

Vir: Spar