Bodo upokojenci žrtve novega davka za dolgotrajno oskrbo?
Ko govorimo o socialnih reformah, se vprašanje vedno glasi: kdo bo plačal račun? Tokrat je odgovor jasen – zaposleni, delodajalci in upokojenci. S 1. julijem 2025 bo v Sloveniji uveden obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bo pomembno vplival na osebne finance vseh omenjenih skupin. A kaj ta sprememba pomeni v vsakdanjem življenju povprečnega upokojenca?
Prispevek po principu solidarnosti
Zaposleni in delodajalci bodo v sistem prispevali 1 % od bruto plače, medtem ko bodo samostojni podjetniki in kmetje, ki hkrati nastopajo kot delavci in delodajalci, plačevali 2 %. Upokojenci bodo prispevali 1 % od neto pokojnine, kar pomeni, da bo upokojenec s pokojnino 800 evrov mesečno plačeval 8 evrov, tisti z 1000 evri pa 10 evrov. Na vsakih 100 evrov pokojnine bo torej treba odšteti 1 evro.
Morda se sliši malo, toda pri upokojencih z nižjimi prihodki tudi majhne spremembe naredijo opazno razliko. Je ta znesek sprejemljiv ali še en dodaten pritisk na tiste, ki že sedaj komaj shajajo skozi mesec?
Kaj omogoča dolgotrajna oskrba in kdaj?
Čeprav besedna zveza “dolgotrajna oskrba” zveni abstraktno, gre za storitve, ki ljudem omogočajo dostojnejše življenje v obdobju, ko sami ne zmorejo več vseh vsakodnevnih opravil. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je začel veljati letos, uvaja pravice postopoma:
- Od 1. januarja 2024: pravica do oskrbovalca družinskega člana – to pomeni, da lahko družinski člani prejmejo podporo, če skrbijo za svoje bližnje.
- Od 1. julija 2025: pravica do oskrbe na domu, e-oskrbe (uporaba tehnologije za nadzor in pomoč) ter storitev za krepitev samostojnosti.
- Od 1. decembra 2025: celodnevna oskrba v instituciji, dnevna oskrba in denarni prejemek, ki bo nadomestil obstoječi dodatek za pomoč in postrežbo.
Kaj pokriva zavarovanje?
Zavarovanje za dolgotrajno oskrbo bo pokrivalo storitve pomoči pri vsakodnevnih opravilih in osnovnih potrebah, medtem ko bo uporabnik v primeru institucionalnega varstva plačeval le stroške nastanitve. Vse storitve oskrbe – od nege do socialne podpore – bodo krili iz “solidarnostne blagajne”.
To je pomembna sprememba, saj bo mnogim starejšim olajšala dostop do storitev, ki jih zdaj pogosto ne zmorejo plačati. Na centrih za socialno delo (CSD) so že vzpostavili vstopne točke, kjer bodo ocenjevali upravičenost prosilcev in pripravili osebne načrte storitev.
Dileme in vprašanja
Po ocenah Ministrstva za solidarno prihodnost bo država z uvedbo prispevka letno zbrala 620 milijonov evrov, dodatnih 190 milijonov evrov pa bo prispeval proračun. A kljub tem številkam ostaja odprto vprašanje: bo zbrani denar res zadoščal za vse potrebe starajoče se populacije?
Skeptiki opozarjajo na možna ozka grla v sistemu – kako bo zagotovljeno dovolj usposobljenega osebja, ali bodo nove storitve dovolj dostopne v manjših krajih in kako dolgo bo trajalo, da bo sistem popolnoma zaživel? Prav tako se mnogi bojijo, da bo finančno breme za upokojence z nizkimi pokojninami pretežko.
Solidarnost ali nova finančna obremenitev?
Zamisel o prispevku temelji na načelu solidarnosti – vsi prispevajo, da se zagotovi pomoč tistim, ki jo potrebujejo. A v realnosti solidarnost pogosto pomeni tudi žrtvovanje. Za nekatere upokojence bo novih 8 ali 10 evrov mesečnega prispevka majhna cena za zagotavljanje oskrbe, ki jo bodo morda potrebovali v prihodnosti. Za druge bo to dodaten rez v že tako omejen družinski proračun.
Kako se bo nova dajatev obnesla v praksi, bo pokazal čas. A ne gre le za številke – gre za vprašanje dostojanstva in varnosti v starosti, kar zadeva prav vsakega izmed nas.
Napisal: E. K.
Vir: CSD, Freepik
Pika napisala ganljivo pismo zavetišču za živali, poglejte, kaj je napisala
LJUBLJANA – Osebje zavetišča v Ljubljani je prejelo presenetljivo pošto od deklice z imenom Pika, ki s čudovitim prispevkom pomaga zapuščenim živalim. Njeno pismo, polno iskrenih želja, je ganilo marsikoga in razkrilo, kako močno si otroci želijo pomagati živalim v stiski.
Ganljivo pismo z močnim sporočilom
Pred nekaj dnevi je Zavetišče Ljubljana delilo na svojih družbenih omrežjih pismo, ki ga je napisala mlada deklica Pika. Ob pismu je priložila tudi finančni prispevek v višini 30 evrov, namenjen oskrbi živali. V svojem pismu je Pika zapisala: “Upam, da vam bo moj prispevek prav prišel in da živali ne bodo lačne. Želim si kužka, vendar mi ga starši ne pustijo.”
Pikina prošnja je pokazala, kako se že v otroških letih razvije ljubezen do živali in kako so tudi najmlajši lahko močno povezani s skrbjo za okolje in živalski svet. Deklica si sicer želi psa pasme King Charles španjel, vendar se mora za zdaj sprijazniti s tem, da ga starši ne dovolijo. A kljub temu ne obupa – s tem prispevkom je želela vsaj malo pomagati živalim, ki čakajo na nove domove.
Odziv zavetišča in širše skupnosti
Zavetišče Ljubljana je na Instagramu javno izrazilo hvaležnost Piki za njen prispevek in so zapisali: “Hvala za tvoj čudovit prispevek, Pika. Prepričani smo, da boš nekoč dobila svojega kužka in zanj odlično poskrbela.” Pikin prispevek je ganil številne sledilce zavetišča, saj so njene besede hitro pritegnile pozornost širše skupnosti. Pod objavo se je v komentarjih pojavilo veliko spodbudnih besed in pohval za njeno plemenito dejanje.
Takšni primeri, kot je Pikin, nas spominjajo, kako pomembno je širiti zavest o skrbi za živali in kako lahko vsak, ne glede na starost, prispeva k boljšemu svetu za živali v stiski.
Vpliv malih dejanj
Pikina gesta je dokaz, da že majhna dejanja lahko prinesejo velike spremembe. S svojo donacijo in iskrenim pismom je postala pravi vzor za vse, ki bi želeli pomagati, a mislijo, da njihov prispevek ni dovolj. Prav takšna dejanja so tista, ki omogočajo zavetiščem, da še naprej pomagajo živalim in jim nudijo zavetje, hrano ter priložnost za nov dom.
Napisal: N. Z.
Vir: IG
Vlada draži mesečni prispevek za RTV Slovenija! Nič več 12,74 evra …
Vlada Republike Slovenije je pred kratkim sprejela odločitev o zvišanju RTV prispevka. Od 1. januarja 2025 bo prispevek, ki ga gospodinjstva plačujejo za Radiotelevizijo Slovenija (RTV Slovenija), znašal 14,05 evra na mesec, kar predstavlja povišanje z dosedanjih 12,75 evra. Glavni razlog za povišanje prispevka je uskladitev z inflacijo in naraščajočimi stroški, ki vplivajo na poslovanje RTV Slovenija.
Predsednik vlade, Robert Golob, je ob tem poudaril, da samo povečanje sredstev ne bo rešilo vseh težav javnega zavoda. Izpostavil je potrebo po dolgoročno vzdržnem programu, ki ga mora pripraviti vodstvo RTV, preden vlada odobri kakršne koli dodatne ukrepe za financiranje. Nekateri kritiki pa opozarjajo, da bi se s povečanjem prispevka morali spremeniti tudi programi in upravljanje znotraj RTV Slovenija, da bi bolje služili javnosti.
Vlada sicer še vedno razmišlja o širših reformah financiranja javnega medijskega servisa, kar bi lahko zahtevalo spremembe zakonodaje.
Dobro je vedeti …
RTV prispevek v Sloveniji plačujemo zato, da zagotavljamo financiranje javne radiotelevizije, RTV Slovenija, ki opravlja pomembno funkcijo v družbi. Javni zavod RTV Slovenija je odgovoren za zagotavljanje objektivnih in kakovostnih informacij, izobraževalnih vsebin, kulturnih programov in razvedrila za vse državljane. Financiranje prek prispevka omogoča neodvisnost zavoda od komercialnih interesov, kar je ključno za ohranjanje javnega interesa in demokracije.
Prispevek se zaračunava vsakemu gospodinjstvu, ki ima radijski ali televizijski sprejemnik, saj RTV Slovenija svoje storitve nudi vsem prebivalcem brezplačno preko etra. Tako je financiranje RTV zagotovljeno od vseh uporabnikov javnih medijskih storitev, ne glede na to, koliko dejansko uporabljajo storitve RTV Slovenija.
Poleg tega je RTV prispevek zakonsko obvezen in ga ureja Zakon o Radioteleviziji Slovenija. V zameno za plačilo prispevka imajo državljani dostop do širokega spektra programov in storitev, ki jih RTV Slovenija ponuja, vključno z informativnimi, izobraževalnimi in kulturnimi vsebinami.
su; Foto: google