Srhljiva scena na slovenski avtobusni postaji: “Začela sta v polomljeni slovenščini, da naj gre z njima, da se bo imela lepo!”

“Povsod jih je… Jaz se pri mojih letih ne morem več počutiti sproščeno zunaj, pa če grem le v trgovino,” je komentar pod prej omenjeno objavo.

MARIBOR – “Danes čakam bus iz MB-Sl.Bistrico, v preddverju sta se dva tipa spravila na eno dekle, ki je mirno sedela na klopi. Začela sta v polomljeni slovenščini, da naj gre z njima, da se bo imela lepo. Hvala Bogu, da je bila toliko prisebna, da je odtipkala v telefon 113 in pustila prižgan telefon. Priletel sem tja iz perona in hotel agresivneža zagrabiti za kravateljec, na kar so uleteli štirje policisti in oba obvladali!” se glasi zapis na Facebooku.

Ne počutijo se varne

“Povsod jih je… Jaz se pri mojih letih ne morem več počutiti sproščeno zunaj, pa če grem le v trgovino,” je komentar pod prej omenjeno objavo.

Migranti v Sloveniji

V Sloveniji se v zadnjem času poroča o povečanem številu kaznivih dejanj, ki jih zagrešijo migranti, predvsem državljani tretjih držav. Policijski podatki kažejo, da je v letu 2023 prišlo do porasta teh kaznivih dejanj. Med januarjem in septembrom 2023 so migranti iz tretjih držav zagrešili 904 kazniva dejanja, kar je bistveno več kot leto prej, ko je bilo prijavljenih 486 takih dejanj. Najpogosteje gre za kazniva dejanja proti premoženju in telesni nedotakljivosti.

V zvezi s spolnimi kaznivimi dejanji se je povečalo število posilstev. Do septembra 2023 je bilo med osumljenci 20 državljanov tretjih držav, kar predstavlja 185-odstotno povečanje glede na prejšnje leto. Vendar pa je pomembno opozoriti, da policija ne vodi statistike po kriteriju “nezakoniti migranti”, temveč po državljanstvu osumljencev. Na primer, najpogosteje so bili osumljeni državljani Kosova, Bosne in Hercegovine ter posamezniki iz Alžirije, Nigerije in drugih držav. Slovenska policija sicer opozarja, da kazniva dejanja ne zajemajo zgolj migrantov, temveč tudi drugih skupin, in poudarja, da podatke redno objavljajo, pri čemer skrbijo za varnost in pravice vseh vpletenih.

Nezakonite migracije

V letu 2024 je Slovenija zabeležila povečano število nezakonitih prehodov meje. Do konca avgusta 2024 je bilo obravnavanih približno 32.002 nezakonitih prehodov meje, kar je sicer manj kot v enakem obdobju leta 2023, ko je bilo zabeleženih 36.140 prehodov. Največ teh prehodov so izvedli državljani Sirije, ki predstavljajo več kot tretjino vseh primerov, sledijo pa jim državljani Afganistana in drugih držav, kot so Maroko in Bangladeš​.

Najbolj obremenjena policijska uprava je v letu 2024 bila novomeška, kjer so obravnavali več kot 84 % vseh nezakonitih prehodov. Opaziti je tudi povečanje prošenj za mednarodno zaščito, pri čemer so največ prošenj podali prav državljani Sirije​.

Kazni za tihotapce

V Sloveniji je tihotapljenje migrantov obravnavano kot hudo kaznivo dejanje. Kazni za tihotapljenje migrantov se razlikujejo glede na okoliščine, vendar zakon predvideva stroge sankcije. Po kazenskem zakoniku Slovenije (KZ-1) so kazni naslednje:

1. Osnovna kazen za tihotapljenje migrantov: Če nekdo omogoči nezakonit prehod državne meje ali ozemlja tujcu, ki nima ustreznih dovoljenj, je predpisana kazen zapora od 1 do 5 let.
2. Hujša kazniva dejanja: Če je tihotapljenje organizirano, če storilec stori dejanje v okviru kriminalne združbe ali če povzroči nevarnost za življenje ali zdravje migrantov, je zagrožena kazen še višja – od 3 do 10 let zapora.
3. Kazni za pomočnike: Tudi osebe, ki na kakršen koli način sodelujejo pri tihotapljenju (na primer prevozniki ali organizatorji), se lahko kaznujejo z zaporom.

Poleg zaporne kazni se lahko storilcem odredi tudi zaseg premoženja, ki so ga pridobili z nezakonitimi dejavnostmi​.

Kazenski pregon tihotapcev migrantov je v Sloveniji zelo aktiven, saj je v letu 2024 policija obravnavala številne primere in aretirala več sto tihotapcev.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: FB