Vsak sedmi Slovenec okužen z bakterijo, ki lahko ubije – Zakaj oklevamo s testiranjem?

Ko je govora o okužbi z bakterijo Helicobacter pylori, ki je pogosto tiha in brez simptomov, se mnogi vprašajo: zakaj bi se sploh testirali, če se počutimo zdravi? Odgovor je preprost, a zaskrbljujoč – ravno to je njen največji trik. Ta bakterija, ki tiho prebiva v želodcu, lahko brez opozorila povzroči resne bolezni, vključno z razjedami in celo rakom želodca. V Sloveniji zdaj poteka pilotno presejalno testiranje v okviru projekta TOGAS, ki želi odgovoriti na ključno vprašanje: koliko življenj lahko rešimo s pravočasnim ukrepanjem?

Helicobacter pylori – tihi sovražnik

H. pylori je bakterija, ki se prenaša predvsem z okuženo hrano, vodo ali celo neposrednim stikom. Po podatkih raziskave v okviru projekta TOGAS je v Sloveniji vsak sedmi testirani (13,8 %) okužen, kar pomeni, da je okužba bolj razširjena, kot si morda mislimo. Največji problem? Kar 80 % okuženih nima nobenih simptomov, zaradi česar okužbo pogosto odkrijejo šele, ko ta že povzroči resne zdravstvene težave.

Zakaj je to pomembno?

Rak želodca, ki je lahko neposredna posledica dolgotrajne okužbe z bakterijo H. pylori, je eden najnevarnejših rakov. Statistika ne pušča prostora za optimizem: po svetu vsako leto zabeležijo več kot milijon novih primerov raka želodca, smrtnost pa ostaja visoka, saj bolezen pogosto odkrijejo šele v napredovalih stadijih. Slovenija pri tem ni izjema – letno diagnosticirajo približno 450 primerov raka želodca, od katerih jih kar 350 pripelje do smrtnega izida.

Pilotni projekt TOGAS: Priložnost za spremembo

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Zdravstveni dom Ljubljana sta v okviru projekta TOGAS k testiranju povabila 6.000 zavarovancev, starih med 30 in 34 let. Čeprav gre za preventivni projekt, ki bi lahko rešil življenja, je odzivnost razmeroma nizka. Zakaj Slovenci oklevamo? Strah pred rezultati? Prepričanje, da smo zdravi? Ali zgolj pomanjkanje časa in interesa? To je vprašanje, ki si ga postavljajo tudi izvajalci projekta.

Do zdaj se je na poziv odzvalo nekaj manj kot 2.600 ljudi. Proces testiranja je preprost: oddaja vzorca krvi, ki ga nato analizirajo. Če je rezultat pozitiven, sledi natančnejša diagnostika z dihalnim testom, ki potrdi prisotnost bakterije v želodcu. Okuženim predpišejo 14-dnevno zdravljenje s kombinacijo antibiotikov in zdravil za zmanjšanje želodčne kisline, ki je izjemno učinkovito – v kar 90 % primerov prepreči razvoj raka želodca.

Družbeni pogled na preventivo

A kljub temu mnogi še vedno dvomijo v potrebo po testiranju. Ivka Glas, predsednica združenja EuropaColon, opozarja: »Ljudje ne gredo na pregled, ker se počutijo zdravi. A prav tišina bolezni je tista, ki jo naredi smrtonosno.« V Sloveniji smo vajeni preventivnih akcij, kot so presejalni programi Zora, Dora in Svit, ki so z leti dosegli izjemen uspeh. Bi bil TOGAS lahko naslednji korak k nacionalnemu presejalnemu programu?

Zdravljenje: Enostavno, a ključnega pomena

Tisti, ki se testirajo in zdravijo, pogosto poudarjajo preprostost postopka. Zdravljenje traja le dva tedna, vendar ima dolgotrajen vpliv na zdravje. Ne le, da prepreči rak želodca – zmanjša tudi tveganje za razjede, gastritis in dispepsijo, ki so pogoste posledice okužbe z bakterijo H. pylori. Pri tem je pomembno poudariti, da je zdravljenje brezplačno za vse, ki se odzovejo na poziv.

Spodbudne misli za prihodnost

Projekt TOGAS je trenutno omejen na starostno skupino od 30 do 34 let, vendar bi lahko postal temelj za širši, populacijski program. Prav tako nas opozarja, da je preventiva bistveno cenejša in učinkovitejša od zdravljenja posledic. Morda je ravno to trenutek, ko bi morali Slovenci premisliti o svojem odnosu do zdravja – smo pripravljeni tvegati, ali raje pravočasno ukrepamo?

Napisal: E. K.

Vir: NIJZ