Afera Litijska: Šokantne ugotovitve za 6,5 milijona evrov

Zgodba, ki se plete okoli nakupa stavbe na Litijski cesti v Ljubljani, se je v zadnjih mesecih razvila v pravo afero, katere posledice čutijo tako na pravosodnem ministrstvu kot tudi širše v politiki. Revizija, ki jo je izvedlo Računsko sodišče, je namreč razkrila številne nepravilnosti pri nakupu te stavbe, ki naj bi služila kot nov sedež za pravosodne organe. Poročilo je potrdilo že prej izražene očitke in še bolj podrobno osvetlilo problematične prakse, ki so spremljale celoten postopek. V nadaljevanju poglejmo, kaj vse je šlo narobe in kakšne posledice ima ta afera.

Kaj je razkrilo Računsko sodišče?

Računsko sodišče je v svojem končnem poročilu opozorilo na nepravilnosti, ki so v postopku nakupa stavbe izstopale že od samega začetka. Prva večja ugotovitev je bila, da Ministrstvo za pravosodje nakupa ni predvidelo v proračunu za leto 2023, kljub temu pa so že začeli postopke iskanja ustreznih objektov. Ta neskladnost s proračunom je še posebej problematična, ker so sredstva za nakup, kar 6,5 milijona evrov, zagotovili s prerazporeditvijo iz splošne proračunske rezerve. Po oceni Računskega sodišča za to ni bilo pravne podlage, saj tovrstne prerazporeditve sredstev praviloma niso dovoljene za predvidljive projekte.

Ena najbolj spornih točk poročila je dejstvo, da ministrstvo ni pripravilo ustrezne analize ali primerjave ponudb, ki bi utemeljila izbiro stavbe. To pomeni, da ni bilo jasno, zakaj so se odločili prav za nakup te stavbe, še posebej, ker ni bilo izvedenih nobenih preiskav tržne vrednosti nepremičnine. Po poročanju medijev so se zanašali na cenitev, ki jo je pripravil sam prodajalec Sebastjan Vežnaver, ki je stavbo kupil za 1,7 milijona evrov, nato pa jo prodal ministrstvu za kar 6 milijonov evrov.

Prodaja sodne stavbe: fotografija, ki je v posmeh slovenski vladi?

Ministrstvo brez mnenja Državnega odvetništva

Poleg finančnih nepravilnosti je Računsko sodišče ugotovilo, da je ministrstvo ravnalo tudi v nasprotju z Zakonom o državnem odvetništvu. Po tem zakonu bi morali pred sklenitvijo pogodbe pridobiti mnenje državnega odvetništva, saj gre za varstvo premoženjskih interesov države pri transakcijah, katerih vrednost presega 100.000 evrov. Ministrstvo tega ni storilo, kar še dodatno obremenjuje postopek.

Očitki letijo tudi na Ministrstvo za finance

Finančno ministrstvo je prav tako vpleteno v to zgodbo. Poročilo Računskega sodišča razkriva, da so na prošnjo pravosodnega ministrstva dali pozitivno mnenje o prerazporeditvi sredstev, čeprav so bile s tem kršene nekatere določbe proračunskega pravilnika. Pravilnik namreč določa, da so večje spremembe načrta razvojnih programov dovoljene le do 17. oktobra v tekočem letu, kar v tem primeru ni bilo spoštovano. Kljub tem kršitvam pa je finančno ministrstvo vztrajalo pri svojem stališču, da je prerazporeditev sredstev v skladu s pravnimi standardi, pri čemer se z Računskim sodiščem razhajajo glede interpretacije pojma »nepredviden namen«.

Politične posledice in odstop ministrice

Afera okoli stavbe na Litijski ni imela le finančnih in pravnih posledic, temveč tudi politične. Marca in maja letos so kriminalisti Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) zaradi suma zlorabe položaja opravili več hišnih preiskav, pri čemer naj bi osumljeni pridobili najmanj 3,4 milijona evrov protipravne premoženjske koristi. Te obtožbe so močno pretresle tudi politično sceno, saj je zaradi afere odstopila takratna ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan, ki je nosila politično odgovornost za ta sporni nakup.

Njen odstop je močno prizadel tudi koalicijo, zlasti Socialne demokrate (SD), katere članica je bila Švarc Pipan. Na njeno mesto je stopila Andreja Katič, ki je vodenje ministrstva prevzela s težkim bremenom afer iz preteklosti. Katičeva je ob prejemu končnega poročila Računskega sodišča izrazila pričakovanje, da bodo sodelavci pojasnili svoja dejanja in da bodo organi pregona svoje delo opravili čim prej. Poleg tega je kritizirala odločitev o prekinitvi načrtov za gradnjo nove sodne stavbe, kar je po njenem mnenju še dodatno poslabšalo prostorsko problematiko sodišč v Ljubljani.

Kam naprej?

Po objavi poročila Računskega sodišča je jasno, da bo afera Litijska še nekaj časa odmevala v javnosti. Pravosodno ministrstvo se sooča z zahtevami po pojasnilih in morebitnimi sankcijami za vse vpletene. Ob tem Nacionalni preiskovalni urad še vedno preiskuje celoten postopek, v katerem je bilo na kocki več milijonov evrov državnega denarja.

Odzivi javnosti in politike so deljeni – medtem ko nekateri zahtevajo ostre kazni za odgovorne, drugi opozarjajo na sistemske težave v upravljanju z javnimi sredstvi, ki tovrstne afere omogočajo. Dejstvo ostaja, da je to ena največjih afer, ki je v zadnjem času pretresla slovensko pravosodje, in da bo njen razplet še dolgo odmeval tako v pravnih kot političnih krogih.

Afera Litijska je primer, ki razkriva pomanjkljivosti pri nadzoru nad javnimi financami in nakupi nepremičnin s strani državnih institucij. Kljub temu, da je Računsko sodišče jasno opredelilo številne nepravilnosti, pa odgovornost za razjasnitev vseh okoliščin še vedno leži na organih pregona. S tem primerom se postavlja vprašanje, kako učinkovito so državni organi sposobni upravljati s finančnimi sredstvi in zagotoviti transparentnost v postopkih, ki vključujejo velikanske vsote davkoplačevalskega denarja.

Napisal: N. Z.

Vir: FB, www