Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Kaj se dogaja na naših cestah? Vozniki, previdno v teh dneh, ko bo selitev!

Pomlad ni le čas prebujanja narave, ampak tudi obdobje, ko se tisoče dvoživk odpravi na svojo vsakoletno pot. Krastače, žabe, pupki – vsi hitijo proti vodi, kjer bodo odložili jajčeca.

Ampak! Na tej poti jih čaka ogromna ovira – ceste. In prav tu se za njihovo prihodnost bije najpomembnejša bitka.

Zakaj so dvoživke tako pomembne?

Morda si mislite: “Kaj pa zdaj, dvoživke? Saj so samo žabe!” Ne, niso “samo” žabe. So naravni pesticidi. žaba lahko poje na stotine komarjev in drugih insektov na noč! So tudi hrana mnogim drugim živalim – kačam, pticam, sesalcem.

Ampak v zadnjih desetletjih jih izginja z zaskrbljujočo hitrostjo. Onesnaženje, unčevanje habitatov, ceste… Vse to pomeni, da brez naše pomoči marsikje ne bodo prei marsikje ne bodo pre\u017ivele.

Ceste – smrtonosna past

Vsako leto se na slovenskih cestah konča življenje desettisočev dvoživk.
Vozniki – previdno! V dežvnih večerih je asfalt lahko dobesedno pokrit s premikajočimi se krastačami in žabami. ADAC celo opozarja, da povožene dvoživke ustvarijo spolzko plast na cesti, podobno kot led.

Kaj to pomeni? Če zapeljete v tako “mrtvo cono”, lahko hitro zdrsnete – posebej motoristi.

Kako lahko pomagate?

Lahko upašte, da bo nekdo drug nekaj naredil – ali pa stopite v akcijo.

Pridružite se prostovoljcem! Vsako leto na več kot 50 lokacijah v Sloveniji potekajo akcije prenašanja dvoživk. Prostovoljci postavljajo zaščitne ograje, pobirajo dvoživke in jih nosijo na varno.

Tukaj so kontaktni podatki, kjer se lahko prijavite:

  • Ledavsko jezero – Kristjan (041 670 956)
  • Črešnjevci, Podgrad, Lutverci – Gregor (031 340 399)
  • Boreci – Vesna (SMS na 031 328 399)
  • Blaguš – Blaguš (031 412 833)

Podrobnosti in druge lokacije najdete na strani Pomagajmo žabicam.

Vozniki – vozite previdno!

Če se vozite po mokri cesti, zlasti v bližini gozdov, ribnikov, barij, bodite posebej pozorni.

Kaj lahko storite?

  • Zmanjšajte hitrost – žabe ne poznajo pravil cestnega prometa.
  • Ne zavirajte sunkovito – lahko zdrsnete!
  • Če opazite prostovoljce, upočasnite in bodite obzirni.

Dolgotrajne rešitve – ne samo obliž na rano

Ročno prenašanje dvoživk je kratkoročna rešitev. Dolgoročna? Podhodi za dvoživke.

V Sloveniji smo že vzpostavili nekaj takih varnih prehodov – na primer pri Radenskem polju in Ljubljanskem barju. Ampak jih je premalo.

Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) bo v okviru projekta LIFE AMPHICON postavila nove podhode na petih najbolj kritičnih odsekih. To pomeni, da bo živalim omogočen varen prehod pod cestami, brez nevarnosti povoženja.

Ampak to ni dovolj. Treba je pritiskati na odločevalce, da se takšni ukrepi pospešijo.

Dvoživke potrebujejo vašo pomoč

Ni dovolj, da “vemo, da obstaja problem”.

Če lahko – pridružite se prostovoljcem.
Če ste voznik – prilagodite vožnjo.
Če imate vpliv – spodbudite trajne rešitve.

Vsaka rešena žaba pomeni eno manj, ki bo končala pod kolesi. In ena več, ki bo požrla roj komarjev poleti. Vsi zmagamo!

Vir:

  • Pomagajmo žabicam (pomagajmo-zabicam.si)
  • ADAC
  • Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI)
  • LIFE AMPHICON
  • Natura Viva

Pripravil: N. Z.

Vsako leto poje bolnikom, ki bijejo najtežje bitke… Njena zgodba vas bo ganila do solz

LJUBLJANA – Slovenija ima novo junakinjo. Na prestižni podelitvi Slovenka leta 2025, ki jo že desetletja organizira revija Jana, je tokratni naslov osvojila Jolanda Grom Ravnikar – prostovoljka, ki že leta prinaša toplino v bolniške sobe Onkološkega inštituta v Ljubljani. In ne samo to. Njena zgodba je tista, ki te zadene naravnost v srce.

Ženska, ki daje upanje tam, kjer ga primanjkuje

Rak. Beseda, ki ti podre svet. Jolanda Grom Ravnikar pa je tista, ki v ta svet prinaša vsaj kanček svetlobe. Na Onkološkem inštitutu je že dolga leta – ne kot zdravnica, ne kot medicinska sestra, ampak kot nekdo, ki posluša, objame, ostane ob strani.

“Ko otroku povejo, da ima raka, se v enem trenutku podre ves njegov svet. Podre se tudi svet njegovih staršev, ki so pripravljeni narediti vse, da bi ga rešili. Ampak včasih medicina ne more narediti dovolj. Takrat lahko vsaj mi, ki smo ob njih, pomagamo s svojo bližino in podporo,” pravi Jolanda Grom Ravnikar.

Njena prisotnost v bolnišnici ni naključje. Sama je že v mladosti izgubila bližnjo osebo zaradi raka in od takrat jo spremlja občutek, da mora nekaj narediti, nekaj spremeniti, pomagati. Vsako leto organizira dobrodelni koncert za Junake 3. nadstropja, kjer denar od vstopnic pomaga pri nakupu nujne medicinske opreme. In verjemite – ta denar reši življenja.

Ko zapoje Sveto noč, se zgodi nekaj posebnega

Jolanda ni le prostovoljka – je tudi pevka. Vsak božični večer pride na Onkološki inštitut, stopi na hodnik in zapoje Sveto noč. Tišina. Nato se pridruži prvi glas. Potem drugi. Na koncu vsi skupaj – bolniki, medicinske sestre, svojci. “Ko slišim, kako pacienti tiho zapojejo skupaj z mano, v tistih glasovih čutim nekaj, kar ne znam opisati. To je bolečina, a tudi hrepenenje po življenju,” pove.

Ampak najtežje je pri otrocih. “Spomnim se dečka, ki je bil star komaj pet let. Ko sem ga prvič srečala, je bil nasmejan, poln življenja. Bil je prepričan, da bo ozdravel. Njegova mamica me je enkrat zadržala in mi povedala, da se boji dneva, ko ga ne bo več. Nekaj tednov kasneje je ta dan prišel. Tistega večera sem vedela, da bom svoje delo nadaljevala, ne glede na vse. Zaradi takih otrok moramo ostati močni,” pove Jolanda.

Slovenka leta 2025: “Samo skupaj lahko ustvarimo boljšo prihodnost”

Na svečani prireditvi v Kongresnem centru Brdo pri Kranju so Jolandi podelili prepoznavni kipec, ki ga že od začetka izbora ustvarja kiparka Ljubica Ratkajec Kočica. Prejemnica naziva se je v govoru iskreno zahvalila vsem, ki so jo podprli:

“Vse smo zmagovalke, vse smo naredile nekaj dobrega in še naprej bomo delale dobro. Vse si zaslužimo kipec. Srečna sem, da ste opazili to delo, ki ga delam s srcem. Želim deliti to ljubezen in srčnost še naprej. Bodimo med sabo prijatelji. Spoštujmo se, radi se imejmo. Če bomo pomagali drug drugemu, bo življenje lepše. Prisluhnimo si in pomagajmo v lepše življenje.”

Podpora z vrha države – in rekordno število glasov!

Slavnostni govornik večera je bil predsednik vlade dr. Robert Golob, ki je v govoru izpostavil, kako pomembno vlogo imajo ženske v slovenski družbi. “Ženske v Sloveniji so sila sprememb, tista sila, ki premika na bolje. Ponosen sem, da je v tem mandatu v politiki žensk največ.”

Nominiranke je že čez dan v Predsedniški palači sprejela predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar, ki je poudarila, kako nujno je, da takšne zgodbe dobijo svoj glas.

Ampak najbolj neverjetno? Glasovalo je več kot 93.000 ljudi! To je rekordna številka – znak, da ljudje vidijo, kaj je res pomembno. Sočutje, dobrota in pripravljenost pomagati drugim.

Zakaj je ta zgodba tako pomembna?

Ker kaže, da ni treba biti zdravnik ali politik, da spremeniš svet. Včasih je dovolj “le” toplina, pesem, objem. Jolanda Grom Ravnikar je dokaz, da lahko tudi majhna dejanja prinesejo veliko spremembo.

Njeno vodilo? “Skupaj lahko ustvarimo boljšo prihodnost, če le verjamemo v moč sočutja in vztrajnosti.”

Pripravil: N. Z.

Vir: STA, Jana, RTV Slovenija, Onkološki inštitut Ljubljana

Njihove zgodbe vas bodo osupnile – spoznajte kandidatke za Slovenko leta

Sevniška društva prejela prestižni priznanji Civilne zaščite!

Na nedavni regijski proslavi ob dnevu Civilne zaščite, ki je potekala v Občini Kostanjevica na Krki, sta bili Planinsko društvo Lisca Sevnica in Gasilska zveza Sevnica nagrajeni s prestižnima plaketama Civilne zaščite. Ta priznanja so izraz hvaležnosti za njun dolgoletni prispevek k zaščiti, reševanju in pomoči v lokalni skupnosti.​

Planinsko društvo Lisca Sevnica: 120 let predanosti planinstvu in skupnosti

Planinsko društvo Lisca Sevnica, ustanovljeno leta 1905, letos praznuje izjemnih 120 let delovanja. V tem obdobju je s prostovoljnim delom pomembno prispevalo k razvoju planinstva in krepitvi skupnosti. Člani društva so aktivno vključeni v sistem zaščite in reševanja, predvsem pri zagotavljanju pomoči ob naravnih nesrečah. Poleg tega društvo namenja posebno pozornost vzgoji mladih in ohranjanju naravne dediščine.​

Njihova prizadevanja so bila prepoznana na državni prireditvi 28. februarja 2025 na Brdu pri Kranju, kjer je predsednik društva Peter Požun prejel plaketo Civilne zaščite. To priznanje potrjuje njihovo neprecenljivo vlogo v lokalnem sistemu civilne zaščite.​

Gasilska zveza Sevnica: 70 let nesebične pomoči in predanosti

Gasilska zveza Sevnica je obeležila 70 let delovanja, v katerem je povezovala prostovoljna gasilska društva ter skrbela za razvoj gasilstva, usposabljanje in zaščito skupnosti. Njeni člani so s predanostjo in nesebično pomočjo ob nesrečah nepogrešljiv del sistema zaščite in reševanja.​

Plaketa Civilne zaščite, ki so jo prejeli, je priznanje za njihovo požrtvovalnost in neprecenljiv prispevek k varnosti ljudi in premoženja.​

Regijska proslava: Praznik solidarnosti in priznanj

Regijska proslava, ki jo je organizirala Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje, Izpostava Brežice, skupaj z Občino Kostanjevica na Krki, je bila priložnost za izkazovanje hvaležnosti posameznikom in organizacijam, ki delujejo v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Med udeleženci so bili tudi župan Občine Sevnica Srečko Ocvirk, podžupan Janez Kukec, člani štaba Civilne zaščite Občine Sevnica in člani iz vrst Gasilske zveze Sevnica.​

Neprecenljiv prispevek k skupnosti

Obe društvi sta s svojim dolgoletnim delovanjem in predanostjo postali nepogrešljivi partnerici v sistemu zaščite, reševanja in pomoči. Njuna prizadevanja so ključnega pomena za varnost in kakovost življenja v lokalni skupnosti, kar potrjujejo tudi prejeta priznanja.

J.P.
Vir: Občina Sevnica

Junaki med nami: to so prejemniki plaket Državnega sveta za prostovoljstvo 2024 (VIDEO)

LJUBLJANA – Prostovoljstvo. Beseda, ki jo pogosto slišimo, a redkokdaj zares premislimo, kaj pomeni. Je to zgolj darovanje svojega časa, da bi pomagali nekomu drugemu? Ali pa je to način življenja, ki presega vse, kar si predstavljamo pod pojmom “delo”? Če ste se kdaj vprašali, kdo v Sloveniji stoji za najlepšimi zgodbami nesebičnosti, je odgovor jasen: prostovoljci.

Državni svet Republike Slovenije je 5. decembra 2024 ponovno dokazal, kako pomembni so ti posamezniki, ko je na svečani prireditvi podelil plakete tistim, ki s svojo predanostjo in trudom premikajo meje mogočega. Dogodek je sovpadal z Mednarodnim dnevom prostovoljstva – simboličen datum, ki nas spominja, kako nujno potrebujemo te “tihe junake”.

Prostovoljstvo: Več kot zgolj pomoč – to je srce skupnosti

Prostovoljstvo v Sloveniji, čeprav pogosto spregledano, je neverjetno razširjeno. Predstavljajte si: več kot 250 tisoč Slovencev, ki so leta 2023 skupaj opravili deset milijonov ur prostovoljskega dela. To pomeni, da vsak od teh prostovoljcev, če bi šli malo v ekstrem, povprečno vsak teden posveti več ur nekomu drugemu, kot bi jih morda porabil za svoje hobije. Ali ni to vredno občudovanja?

Kot je dejal Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta: “Prostovoljstvo je več kot pomoč drugim – je način življenja, ki združuje ljudi v prizadevanju za bolj pravično in solidarno družbo.” Poroča ljubljanainfo.com. Ta misel ni zgolj retorična. Predstavlja srčiko tega, kar prostovoljstvo v Sloveniji dejansko pomeni: grajenje mostov tam, kjer so prej stali zidovi.

Prejemniki plaket: Kdo so junaki letošnjega leta?

Letos so plakete prejeli posamezniki in organizacije, ki so se zapisali v zgodovino civilne družbe. Med njimi najdemo Markota Pritrznika, staršino Društva tabornikov Rod Jezerski zmaj iz Velenja, ki je mlade učil spoštovanja do narave, pa tudi Samota Babudra, ki stoji za Slovensko zvezo društev za telefonsko pomoč v stiski – kje bi bili mnogi brez njegovih prizadevanj?

Državni svet je petnajst plaket podelil najzaslužnejšim prostovoljcem, prostovoljkam in organizacijam. Med prejemniki so bili:

  • Marko Alauf: za izjemen prispevek na področju kmetijske dejavnosti.
  • Jože Derlink: za izjemen prispevek na področju humanitarne dejavnosti.
  • Društvo tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje: za izjemen prispevek na področju vzgoje in varovanja narave.
  • Franc Gombač: za izjemen prispevek na področju kulture.
  • Anton Jesenko: za izjemen prispevek na področju športno-rekreativne dejavnosti.
  • Dušan Konda: za izjemen prispevek na področju športa.
  • Franc Kukovec: za izjemen prispevek na področju turizma in ohranjanja kulturne dediščine.
  • Alfred Lasetsky: za izjemen prispevek na področju invalidskega varstva.
  • Mijo Levačič: za izjemen prispevek na področju zdravja in socialnega varstva.
  • Zvonko Milković: za izjemen prispevek na področju vzgoje in izobraževanja.
  • Slovenska zveza društev za telefonsko pomoč v stiski: za izjemen prispevek na področju socialnega in zdravstvenega varstva.
  • Mateja Stare: za izjemen prispevek na področju zdravstvene dejavnosti.
  • Cveto Šumec: za izjemen prispevek na področju humanitarne dejavnosti.
  • Jože Urbancl: za izjemen prispevek na področju socialnega varstva.
  • Tone Urbas: za izjemen prispevek na področju kulture in športa.

Še posebej je ganljiva zgodba Mateje Stare in Jožeta Derlinka, katerih delo na področju humanitarne dejavnosti presega golo pomoč; njun prispevek pomeni pravo sočutje v praksi. Kot je dejala Starejeva: “Ta nagrada ni samo priznanje meni, ampak vsem, ki nesebično pomagajo drugim in verjamejo v moč skupnosti.” Poroča STA. Če to ne prebudi vsaj kančka motivacije, da bi tudi sami naredili nekaj več, potem kaj jo sploh lahko?

Zakaj prostovoljstvo ni “le nekaj, kar delaš v prostem času”?

Ljudje pogosto mislijo, da je prostovoljstvo preprosto darovanje nekaj ur tedensko. A realnost je precej bolj kompleksna. Prostovoljstvo prinaša koristi, ki jih je težko meriti v urah ali denarju – zmanjšuje občutke osamljenosti, ustvarja občutek pripadnosti, celo izboljšuje duševno zdravje. Inštitut za raziskovanje civilne družbe je v nedavni raziskavi ugotovil, da je prostovoljstvo eden najmočnejših dejavnikov, ki izboljšujejo kakovost življenja v lokalnih skupnostih.

Poleg tega je zanimivo, kako prostovoljstvo povezuje generacije. Na eni strani imate mlade, ki skozi prostovoljstvo razvijajo empatijo in odgovornost, na drugi strani pa starejše, ki s svojim znanjem in izkušnjami vodijo poti naprej. To ni zgolj delo – to je družbeno lepilo, ki drži skupnost skupaj.

Kaj pa zakonodaja? Kaj omogoča prostovoljcem?

Slovenija ima od leta 2011 Zakon o prostovoljstvu, ki določa pravice in dolžnosti prostovoljcev. Morda ni popoln, a priznava ključno: prostovoljci morajo biti zaščiteni. Denimo, če ste prostovoljec, imate pravico do povračila stroškov, ki nastanejo pri vašem delu. To ni zgolj zakon – to je dokaz, da država prepoznava vrednost njihovega prispevka.

Zakaj je prostovoljstvo danes še bolj pomembno?

V času, ko družbo vse bolj zaznamujejo individualizem, razslojevanje in apatija, prostovoljstvo postaja protiutež tem trendom. Čeprav se morda sliši kot kliše, so prostovoljci tisti, ki dokazujejo, da je svet boljši, ko se ljudje odločijo, da bodo delali skupaj. Ob podelitvi plaket je predsednik Lotrič dejal, da je “civilna družba temelj, na katerem slonijo vrednote demokracije, človekovih pravic in pravičnosti.” Poroča ljubljanainfo.com.

Ko gledamo te junake, se je vredno vprašati: kaj bi bilo z našo družbo brez njih? Bi še vedno verjeli v solidarnost, ali bi se popolnoma zaprli v svoje majhne mehurčke? Dejstvo je, da je prostovoljstvo več kot zgolj pomoč. Je temelj, na katerem gradimo boljšo prihodnost.

Naslov za premislek: “Prostovoljstvo kot lepilo družbe: Ali smo vsi pripravljeni storiti nekaj več?”

Naj ta članek služi kot opomnik, da tudi mi lahko prispevamo svoj del k boljši družbi – naj gre za uro časa na teden, nasmeh neznancu ali pomoč tistemu, ki to najbolj potrebuje. Kaj boste storili vi?

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

Slovenski decembrski paradoks: Miklavž prinaša darila, politika pa razočaranja?

Ko se ozremo na današnji dan, 5. december, nas zgodovina popelje skozi kalejdoskop dogodkov – nekateri so oblikovali svet, kakršnega poznamo danes, drugi nas opominjajo, da se zgodovina nikoli ne ponavlja enako, ampak se pogosto rima. Morda se zdi, da gre za običajen datum, toda če ga razgrnemo, se razkrijejo plasti pomenov, ki segajo od političnih prebojev do prazničnih tradicij, celo v naše domače kraje.

Odkrivanja ali uničenja? Kolumbova Hispaniola in njene posledice

Ko je leta 1492 Krištof Kolumb dosegel obale otoka Hispaniola, verjetno ni slutil, kakšne posledice bo njegov “odkritiški duh” imel za staroselce. Medtem ko šolske učbenike pogosto krasi slavospev o njegovem dosežku, se redkeje izpostavlja drugo plat zgodbe – milijoni staroselcev so zaradi kolonizacije izgubili življenja, kulturo in identiteto. Kolumbov prihod je bil, če smo cinični, bolj uvod v dolgo obdobje plenjenja kot pa pravo “odkrivanje”.

Kot navaja Encyclopaedia Britannica, je Hispaniola postala simbol evropskega imperializma in kolonialne moči, a tudi zrcalo krutosti, ki se pogosto skriva za pojmom napredka. Zanimivo bi bilo premisliti, kaj bi staroselci povedali o tej “civilizaciji”. Ali so jo sploh želeli?

Zablode prohibicije: Kako prepoved spodbudi kršenje zakonov

Preskočimo nekaj stoletij naprej – 5. decembra 1933 so ZDA dokončno odpravile prohibicijo. Zamisel, da bi prepoved alkohola družbo popeljala v bolj moralne čase, se je izkazala za spektakularen neuspeh. Kar je bilo mišljeno kot ukrep za zmanjšanje alkoholizma in družbenih težav, je privedlo do razcveta organiziranega kriminala in množične proizvodnje ponarejenega alkohola.

Smithsonian Magazine ugotavlja, da je bil to klasičen primer političnega idealizma, ki trči ob realnost človeške narave. Ali res verjamemo, da bomo ljudi s prepovedjo odvrnili od njihovega početja? Ali ne bi morda Slovenija, kjer je alkoholizem še danes problem, lahko iz tega črpala kakšno lekcijo – na primer, da se problemov ne rešuje z ukrepi, ki se ne ujemajo z življenjskimi resnicami?

Slovenska politika: Zorana Jankovića so mnogi videli kot rešitelja, a kaj se je zgodilo?

Slovenci imamo 5. december zapisan kot dan predčasnih parlamentarnih volitev leta 2011, ki so prinesle zmago stranki Pozitivna Slovenija pod vodstvom Zorana Jankovića. Občutki upanja, da bi politik, ki je zgradil podobo “uspešnega župana”, uspel prenoviti državo, so hitro zbledeli. Namesto preboja smo dobili obdobje političnih prepirov, ki so še dodatno polarizirali državo.

Analitiki, kot je zapisala novinarka Dela, so opozarjali, da “nova politika potrebuje ne samo sveže ideje, ampak tudi izkušnje pri gradnji mostov med različnimi interesi”. Janković je simboliziral novo, a kaj, ko je “novo” hitro postalo ujetnik starih konfliktov.

December v Sloveniji: Miklavžev sprevod in praznično razkošje – smisel ali pretiravanje?

Za mnoge Slovence je 5. december dan, ko zares začutijo praznični utrip. Miklavžev sprevod v Ljubljani prinaša angelsko simboliko, šumeče parkeljne in razigrane otroke, ki zvedavo čakajo darila. Toda, ali se kdo vpraša, koliko vse to stane? Po podatkih Visit Ljubljana je organizacija prazničnih dogodkov v prestolnici letos stala približno 50.000 evrov. Je to investicija v turizem ali morda zgolj spektakel, ki kratkoročno navduši, dolgoročno pa pozabi?

Medtem ko otroci gledajo Miklavža, odrasli premlevajo, kako si bodo letos privoščili praznične nakupe ob inflaciji in rastočih stroških energentov. Tu se morda skriva pravi paradoks decembra – simbol upanja in veselja, zavit v resničnost negotovosti.

Mednarodni vidiki: Prostovoljstvo in tla, ki nas hranijo

5. december je tudi mednarodni dan prostovoljstva. Generalna skupščina ZN je že leta 1985 poudarila, da brez prostovoljcev ne bi bilo neodvisnih skupnosti. V Sloveniji je lani prostovoljsko delo opravilo več kot milijon ur – podatek, ki navdihuje, a tudi postavlja vprašanja. Zakaj so prostovoljci pogosto tisti, ki morajo zapolnjevati vrzeli, ki jih ustvarjajo sistemi? Je prostovoljstvo izraz solidarnosti ali nuja, ker politika ne deluje?

Enako velja za svetovni dan tal, ki nas opozarja, da brez zdravih tal ne bi bilo hrane. Slovenija ima po podatkih Ministrstva za okolje in prostor RS kakovostna tla, a kljub temu trpi zaradi erozije. Tukaj se zastavlja vprašanje – ali znamo ceniti, kar imamo, ali čakamo, da bo prepozno?

Veliki rojstni dnevi in spomini

Današnji dan nas opomni na rojstvo dveh velikanov. Walt Disney (1901) je s svojo vizijo spremenil svet zabave, Werner Heisenberg pa fiziko. Disney je ustvarjal sanje, Heisenberg pa jih je postavljal pod vprašaj – saj njegov princip nedoločenosti pokaže, kako malo lahko v resnici nadzorujemo.

Medtem ko rojstva praznujemo, pa danes žalujemo za Nelsonom Mandelo (2013), enim največjih borcev za pravice v sodobni zgodovini. The Guardian ga je ob njegovi smrti opisal kot “človeka, ki je združeval težo zgodovine z neverjetno preprostostjo”.

Kaj nam pove ta dan?

5. december ni le datum – je opomin, da zgodovina, tradicija in vsakdanje življenje niso ločeni, ampak prepleteni. Od Kolumbovih odkritij do Miklavževih daril in težkih političnih odločitev – vsak trenutek nosi lekcijo. Morda je ena najpomembnejših prav ta, da moramo znati brati med vrsticami časa in se iz preteklosti učiti, ne pa jo zgolj ponavljati.

Napisal: E. K.

Vir: www