Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Vse več ljudi na ulicah! Se v Srbiji dogaja revolucija? (FOTO, VIDEO)

Beograd danes diha z demonstranti. Po mesecih naraščajočega nezadovoljstva, ki se je začelo z tragedijo v Novem Sadu, ko je novembra lani zaradi porušenja nadstreška na železniški postaji umrlo 15 ljudi, so študenti in protestniki končno stopili skupaj. Poroča Balkan Insight.

Na eni strani študenti, razumniki in opozicija. Na drugi oblast, ki trdi, da je vse le politična igra. In nekje vmes – ljudje, ki ne vedo, komu verjeti.

Zakaj prav danes?

To ni prvi protest, zagotovo pa je največji do zdaj. Po mesecih manših demonstracij, v katerih so študenti zahtevali odgovore, je Beograd preplavljen s tisoči protestnikov. Nekateri so se v prestolnico odpravili peš, z vlakom ali celo s kolesi. Vendar – ravno vlaki danes ne vozijo. Razlog? Bombna grožnja. Slučajno? Mnogi dvomijo. Poroča European Western Balkans.

Glavne zahteve protestnikov

Ne gre le za nesrečo v Novem Sadu – gre za celotno politično sliko Srbije. Protestniki zahtevajo:

  • Objavo vseh dokumentov o kitajski obnovi železniške postaje.
  • Kaznovanje odgovornih za napade na demonstrante in profesorje.
  • Ustavitev pregona zoper protestnike, ki so bili aretirani na prejšnjih shodih.
  • Več denarja za univerze – konkretno, 20 % višji proračun za visoko šolstvo.

„Ne bomo se ustavili! Naš glas bo slišan!“ je dejal Marko Jovanović, eden od organizatorjev protesta. Poroča The Guardian.

Vlada odgovarja s trdo roko

Aleksandar Vučić, predsednik Srbije, je v zadnjih dneh dvignil temperaturo. „Protesti so poskus barvne revolucije!“ je opozoril in napovedal, da bo vsak, ki bo kršil red, aretiran.

Policija? V polni bojni opremi. V Beogradu je danes prisotnih več tisoč policistov, mnogi pa se sprašujejo, ali bo oblast uporabila silo.

Traktorji in blokade: Kdo varuje koga?

Današnje dogajanje pa je dobilo še nov obrat. Študentski protestniki so se zbrali v Pionirskem parku – ampak niso edini. Dopoldne so se tam pojavili traktorji, ki so blokirali dostop do predsedniške palače.

„Ti traktorji okoli našega predsednika so infrastrukturni čudeži Vučićevih podanikov. Čez noč so se pojavili in prikladno zaščitili predsednika,“ je sarkastično pripomnil Lazar Gerić, upokojeni arhitekt. Poroča Dnevnik.

Mednarodna skupnost budno spremlja dogajanje

EU je jasno opozorila, da bo današnji dan preizkus zavezanosti Srbije demokratičnim vrednotam. Evropski poslanci so celo poslali pismo predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, v katerem izražajo zaskrbljenost zaradi morebitne represije oblasti. Poroča European Western Balkans.

Kaj bo sledilo?

Scenariji so trije:

  1. Vlada popusti in sprejme zahteve protestnikov. Možn, a malo verjeten razplet.
  2. Oblast brutalno zatre proteste. To bi lahko sprožilo še večje nezadovoljstvo in dodatne proteste.
  3. Protest se umiri brez večjih sprememb. A je to sploh možno?

Kar je jasno – današnji dan bo zapisan v zgodovino Srbije. Kakšno zgodbo bo pripovedoval, bomo videli kmalu.

Pripravil: N. Z.

Vir:

  • The Guardian
  • Balkan Insight
  • European Western Balkans
  • Dnevnik
Bo jutri padla Vučićeva oblast? V Beogradu vre (VIDEO)

Kmetje v šoku: brez tega servisa bo njihovo delo skoraj nemogoče!

V osrčju Rovt pri Logatcu, kjer približno 2000 prebivalcev že desetletja živi v sožitju z naravo, je bencinski servis več kot le točka za točenje goriva; predstavlja srce skupnosti, ki povezuje ljudi in podpira lokalno gospodarstvo. Novica o njegovem zaprtju je kot strela z jasnega udarila med krajane, ki so se nemudoma organizirali v znak protesta.

Negativne posledice za kmetijstvo in okolje

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je izrazila globoko zaskrbljenost zaradi napovedanega zaprtja. Kmetje bodo zdaj prisiljeni po gorivo potovati v oddaljene kraje, kot so Logatec, Idrija ali Žiri. To ne bo le povečalo porabe energije in ogljičnega odtisa, temveč bo povzročilo tudi znatno izgubo dragocenega časa, ki bi ga kmetje sicer namenili delu na svojih gospodarstvih.

Poleg tega obstaja tveganje, da bodo kmetje zaradi oddaljenosti bencinskih servisov začeli prevažati gorivo v manjših posodah z osebnimi vozili ali traktorji. Takšna praksa povečuje prometno nevarnost, saj se bo število traktorjev na daljših relacijah povečalo, kar lahko privede do več prometnih nesreč. Hkrati pa shranjevanje večjih količin goriva na kmetijah povečuje tveganje za požare, kar ogroža varnost ljudi in premoženja.

Zaprtje bencinskega servisa ne vpliva le na trenutne prebivalce in kmete, temveč ima tudi širše družbene posledice. Pomanjkanje osnovne infrastrukture, kot je dostop do goriva, lahko zmanjša privlačnost območja za potencialne nove prebivalce in investitorje. To lahko vodi v postopno depopulacijo in gospodarski zaton kraja, ki je že tako odvisen od svojih lokalnih virov in skupnosti.

Pozivi k ukrepanju

KGZS je na predsednika vlade Roberta Goloba naslovila uradni poziv k ohranitvi bencinskega servisa v Rovtah. Poudarili so, da Slovenija namenja veliko pozornosti ohranjanju podeželja, narave in lokalne pridelave hrane. V trenutnih razmerah, ko se svet sooča z izzivi, ki ogrožajo prehransko varnost, je lokalna pridelava hrane ključnega pomena. Zato je nujno, da se besede o podpori podeželju udejanjijo v konkretnih dejanjih.

Lokalna skupnost si prizadeva za iskanje rešitev, ki bi preprečile zaprtje bencinskega servisa. Pri tem pričakujejo konstruktivno sodelovanje vseh deležnikov, vključno z državo, podjetjem Petrol in drugimi relevantnimi institucijami. Ohranjanje te ključne infrastrukture ni le vprašanje udobja, temveč je bistveno za nadaljnji razvoj in preživetje lokalne skupnosti ter njenega kmetijskega sektorja.

Vir: www

Pripravil: N. Z.

V Ljubljani prihajajo nove podražitve – in ne bodo vam všeč!

Današnja seja ljubljanskega mestnega sveta bo – tako kot številne pred njo – polna pomembnih odločitev, ki bodo vplivale na vsakdan meščanov. Med najodmevnejšimi točkami dnevnega reda sta predlog za povišanje cen grobnin in 24-urne dežurne službe na pokopališču Žale ter vse glasnejši protesti proti kanalu C0.

Če bo predlog potrjen, bo grobnina dražja za 15 odstotkov, kar pomeni, da bo letna cena za enojni grob zrasla za 6,60 evra, za žarni grob pa za 3,90 evra. Čeprav se te številke morda zdijo zanemarljive, velja spomniti, da se cene že več kot desetletje niso usklajevale s stroškovnimi izzivi, ki jih ima javno podjetje Žale pri vzdrževanju pokopališč.

Zakaj podražitev? Kdo bo plačal več?

V predlogu, ki ga obravnavajo svetniki, podjetje Žale pojasnjuje, da trenutni stroški vzdrževanja pokopališč za več kot 100 odstotkov presegajo prihodke iz grobnin. Kljub temu se cene niso spreminjale že več let, zaradi česar ima podjetje že več kot desetletje negativen poslovni rezultat na področju pokopališke dejavnosti.

V praksi to pomeni, da bo strošek letnega najema groba nekoliko višji, a še vedno precej nižji kot v nekaterih drugih evropskih prestolnicah. Na primer:

  • Ljubljana (po novem): 50,30 € na leto za enojni grob
  • Zagreb: 75 € na leto
  • Dunaj: 90 € na leto
  • Milano: 150 € na leto

Seveda pa to ne pomeni, da podražitev ni obremenjujoča, še posebej za starejše prebivalce in tiste, ki že zdaj težko pokrivajo stroške najema groba. Ali bo mestni svet v duhu socialne pravičnosti predlagal morebitne subvencije za ranljive skupine? To ostaja odprto vprašanje.

Dražja tudi 24-urna dežurna služba – kaj to pomeni?

Poleg grobnin bodo mestni svetniki odločali še o 10-odstotnem povišanju cene obvezne 24-urne dežurne službe, ki zajema prevoz pokojnika od kraja smrti do hladilnih prostorov izvajalca ali do zdravstvene ustanove zaradi obdukcije. Cena bo s trenutnih 211,88 evra brez DDV poskočila na 233,07 evra.

Čeprav je ta storitev del javne gospodarske službe in jo financira občina, bodo višje cene po vsej verjetnosti vplivale tudi na stroške pogrebnih storitev, kar pomeni, da bodo družine ob smrti bližnjega plačale nekoliko več.

Medtem pred mestno hišo – protesti zaradi kanala C0

Medtem ko bodo mestni svetniki odločali o grobninah, se pred mestno hišo zbirajo protestniki, ki opozarjajo na spornost gradnje kanala C0. Gre za enega najbolj razgrevanih projektov zadnjih let, saj bi kanalizacija, ki bi potekala čez ljubljanski vodonosnik, po mnenju številnih strokovnjakov lahko ogrozila pitno vodo za več kot 300.000 Ljubljančanov.

Današnji protest organizira svetnik Aleš Primc (Glas za otroke in družine), ki že več let opozarja na morebitna ekološka tveganja tega projekta. A to še ni vse – že dopoldne bo protest potekal tudi pred Upravno enoto Ljubljana Bežigrad, kjer bo potekala ustna obravnava v postopku izdaje že osmega gradbenega dovoljenja za sporni kanal.

Bo Ljubljana dražje mesto za življenje?

Višje cene grobnin in 24-urne službe so le del širšega trenda podražitev, ki smo jim priča v Ljubljani. Mestna občina je že napovedala povišanje cen javnega prevoza, parkirnin in določenih komunalnih storitev, kar kaže na to, da bo življenje v prestolnici v prihodnjih letih postajalo vse dražje.

A ključna vprašanja ostajajo odprta:

  • Ali bo povišanje cen grobnin res izboljšalo vzdrževanje pokopališč, ali gre zgolj za polnjenje proračuna?
  • Bo Ljubljana uspela zaščititi vodne vire pred kanalom C0 ali bo projekt kljub nasprotovanju protestnikov nadaljevan?
  • Kako bodo podražitve vplivale na socialno šibkejše prebivalce?

Odgovore na ta vprašanja bomo dobili že kmalu, saj bo današnja seja mestnega sveta pokazala, ali bodo svetniki dali prednost proračunskim potrebam ali interesom občanov.

Napisal: E. K.

Vir: N1Info.si, Pixabay

Groza v Beogradu: Voznik s polno hitrostjo zapeljal v množico zdravnikov

V Beogradu, glavnem mestu Srbije, so protesti proti nasilju, ki so se začeli novembra lani, dosegli novo kritično točko. V eni izmed vsakodnevnih tihih demonstracij, ki jih izvajajo zdravniki in zaposleni na Inštitutu za mentalno zdravje, je voznik z avtomobilom zapeljal v skupino protestnikov. Incident je dodal olje na ogenj vse bolj napete družbene situacije.

Protesti proti nasilju v Srbiji

V Srbiji se je val protestov proti nasilju sprožil po tragičnih dogodkih v Novem Sadu, ko je napad na javnem prostoru zahteval več žrtev. Od novembra 2024 se v Beogradu vrstijo shodi, na katerih se ljudje zbirajo in izražajo nezadovoljstvo s stanjem v družbi. Mnogi med njimi so zdravniki, ki opozarjajo na naraščajoče duševne stiske prebivalstva in pomanjkanje sistemske podpore.

Incident na Palmotićevi ulici

V petek, dne 31. januarja 2025, ob 11.52, so zaposleni na Inštitutu za mentalno zdravje v Beogradu, kot že večkrat prej, stopili na Palmotićevo ulico, da bi izvedli 15-minutni molk v spomin na žrteve tragedije v Novem Sadu. Kot da bi bila nesreča vnaprej zrežirana, se je v trenutku tišine izza ovinka pripeljal avtomobil in s polno hitrostjo zapeljal v dva zdravnika.

Po navedbah N1 Srbija je voznik zapeljal naravnost v skupino udeležencev, pri tem podrl dve ženski, ki sta ob padcu utrpeli udarce v glavo. Obe sta zaposleni v Zavodu za mentalno zdravje, kjer se že več tednov zbirajo na enak način, da bi s tihim protestom opozarjali na naraščajoče nasilje. Voznika je policija prijela in začela preiskavo dogodka.

Ponovljeni incidenti in naraščajoča napetost

To ni prvi takšen dogodek – v Beogradu je to že tretji primer, ko je voznik zapeljal v protestnike. že v preteklih dveh primerih sta bili poškodovani dve dekleti, ki sta sodelovali v podobnem protestu. Vendar pa to ni prestrašilo protestnikov – nasprotno, dogodek je le okrepil njihov upor.

Hkrati so se beograjski študenti organizirali in na 80-kilometrski poti proti Novemu Sadu s kolesi in peš izrazili solidarnost z udeleženci tamkajšnjih demonstracij. Na poti so jih domačini sprejemali z ovacijami, hrano in pijačo, kar dokazuje, da gibanje proti nasilju dobiva še večjo družbeno podporo.

Poškodovani zdravniki in posledice incidenta

Po navedbah očividcev je avtomobil zadel specialistko psihiatrije in mlajšo kolegico, specializantko. Obe sta bili nemudoma prepeljani v bolnišnico, kjer so ugotovili, da sta v stabilnem stanju. Kljub temu dogodek ni ostal brez posledic – pretresenost in šok sta zajela celotno medicinsko skupnost. Ena izmed zdravnic je dejala:

“Smo zdravniki, ki skrbimo za duševno stanje pacientov, a kdo bo zdaj pomagal nam, ko smo v takšnem šoku in vznemirjeni?”

Reakcija oblasti in javnosti

Policija je hitro prispela na kraj dogodka in začela preiskavo. A številni dvomijo, da bodo organi pregona tokrat ravnali odločno, saj do zdaj protestniki niso dočakali resnih ukrepov. Medtem so se na družbnih omrežjih in v javnosti vrstili odzivi, v katerih ljudje izražajo podporo zdravnikom in obsodbo nasilnega dejanja.

Dolgoročni učinki in sporočilo protesta

Incident na Palmotićevi ulici je le še en opomin na naraščajoče napetosti v Srbiji. Protestniki zahtevajo sistematične ukrepe za zmanjšanje nasilja, kaznovanje odgovornih in pravičnejšo družbo.

Študenti, ki so se odpravili proti Novemu Sadu, pravijo, da je njihov cilj kaznovanje odgovornih za tragedijo, boj proti korupciji in nepristransko delo pravosodja. A ali bodo oblasti tokrat res ukrepale? To ostaja odprto vprašanje.

Pripravil: N. Z.

Vir: N1, Delo.si, 24ur.com, Siol.net, FB

To pa je presenečenje: Janković s pismom podprl Vučića, na Hrvaškem velik članek o tem

Prvi pa je o pismu Jankovića poročal dopisnik RTV Slovenija iz Beograda Boštjan Anžin.

BEOGRAD, ZAGREB – „V teh zahtevnih in prelomnih trenutkih, ko se Srbija sooča s številnimi izzivi, vam želim izraziti iskreno podporo in priznanje za vse, kar ste naredili za razvoj in stabilnost države. Vaše vodenje, odločnost in vizija so ključni za napredek. Srbija je v zadnjih letih dosegla,“ se je Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana s pismom obrnil na Aleksandra Vučića, predsednika Srbije, kjer se že več kot dva meseca vrstijo demonstracije.

Študentje na ulici

V Srbiji v zadnjih dneh potekajo množični študentski protesti, ki so se začeli po tragičnem zrušenju nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu 1. novembra 2024, kjer je umrlo 15 ljudi. Študenti zahtevajo pravico za žrtve in odgovornost odgovornih za nesrečo, saj verjamejo, da je bila posledica korupcije in malomarnosti oblasti. Poleg tega zahtevajo objavo vseh dokumentov, povezanih z rekonstrukcijo železniške postaje, odstop javnih funkcionarjev, ki so napadli študente in profesorje, ter povečanje proračuna za visoko šolstvo za 20 odstotkov.

Protesti vključujejo blokade cest, tihe shode in zasedbe fakultet. Študenti so organizirali 24-urno blokado križišča Autokomanda v Beogradu, ki se je zaključila 27. januarja. Poleg tega so 28. januarja študenti iz Beograda peš krenili proti Novemu Sadu, kjer je 1. februarja načrtovan velik protest.

Reakcije Vučića

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je na proteste reagiral z mešanimi sporočili. Sprva je protestnike obtožil, da jih financirajo zahodne države z namenom destabilizacije Srbije. Kasneje je obljubil objavo vseh dokumentov, povezanih z nesrečo, izpustitev pridržanih protestnikov ter pomilostitev obsojenih protestnikov. Kljub tem koncesijam študenti nadaljujejo s protesti, saj njihove ključne zahteve še niso bile izpolnjene. Protesti so pritegnili široko podporo javnosti, vključno z univerzitetnimi profesorji, kulturnimi institucijami, športniki in drugimi javnimi osebnostmi. Kljub temu ostajajo napetosti med protestniki in oblastmi, saj študenti vztrajajo pri svojih zahtevah za odgovornost in transparentnost.

Na voljo mu je, da mu pomaga

Janković je Vučića v pismu pozval, naj “nadaljuje svojo pot predsednika” in ne dovoli, da bi “pritiski ali napadi zamajali smer”, ki jo je zastavil – “smer močne, neodvisne in razvite Srbije”. “Stabilnost države ni samo politična floskula – je temelj, na katerem gradimo prihodnost za vse generacije. Brez nje ni razvoja, ni miru in upanja v boljši jutri. Ljudje verjamejo vate , verjamejo v moč odločnega in pogumnega vodstva, ki ne omahne pred izzivi. Če lahko kakorkoli pomagam – na kakršen koli način, v kakršni koli obliki – sem vedno na voljo. Naj vam ne zmanjka moči in vztrajnosti. “Srbija te potrebuje,” sklene Janković v pismu, ki so ga v celoti objavi na Index.hr (najbolj brani hrvaški spletni portal je pripravil obsežen zapis o tem), prvi pa je o pismu Jankovića poročal dopisnik RTV Slovenija iz Beograda Boštjan Anžin.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: IG A.V.

Hrvaška se upira podražitvam: V petek bojkotirajmo trgovine!

Na Hrvaškem, kjer se zadnje mesece visoke cene hrane in osnovnih potrebščin vse bolj zajedajo v družinske proračune, je za petek napovedan poseben upor – bojkot trgovin, ki naj bi državljanom omogočil, da izrazijo svoje nezadovoljstvo. A vprašanje ostaja: ali lahko enodnevna akcija dejansko prinese spremembe, ali pa gre zgolj za simbolno gesto, ki bo hitro utonila v pozabo?

Protest prek nakupovalnih vozičkov

Pozivi k bojkotu so v preteklih dneh zaokrožili po družbenih omrežjih, mobilnih aplikacijah in celo v neformalnih pogovorih med ljudmi. “Preskrbite se vnaprej, kot bi šlo za nedeljo, ko so trgovine zaprte. Če želite kaj doseči, storite to zdaj, sicer ne boste nikoli,” poziva sporočilo, ki so ga prejeli številni uporabniki aplikacije WhatsApp. Avtorji, ki ostajajo neznani, vztrajajo, da je bojkot priložnost, da ljudje pokažejo svojo moč – ne z uličnimi protesti, ampak z odpovedjo vsakodnevnim navadam.

Ta pobuda, ki na prvi pogled deluje kot preprost izraz jeze nad visokimi cenami, v resnici temelji na že znanih primerih iz tujine. Britanski bojkot bencinskih črpalk leta 2000, ki je vodil v občutno znižanje cen goriva, je postal učbenik primera za organizatorje podobnih akcij. Hrvaški pobudniki upajo na podoben rezultat – manjše podražitve, ali še bolje, celo znižanje cen.

“Ni prostora za napake,” pravijo trgovci

A hrvaški trgovci na te pozive gledajo s precejšnjo mero zaskrbljenosti. Cene hrane naj bi se ta mesec zvišale za vsaj 3 %, kar je za marsikatero gospodinjstvo zadnji udarec v boju z inflacijo, ki je lani presegla 8 %. Pri tem trgovci opozarjajo, da so tudi sami stisnjeni v kot – višji stroški dobaviteljev, povečane plače zaposlenih in višje cene energentov jih silijo k nenehnim prilagoditvam. “Cene ne rastejo zaradi naše pohlepnosti, temveč zaradi globalnih trendov,” je v izjavi za lokalne medije dejal predstavnik ene večjih trgovskih verig.

A javnost ni naklonjena tem razlagam. “Vedno so trgovci tisti, ki plačajo najmanj, a zaslužijo največ. Zakaj bi morali ljudje plačevati ceno za njihove dobičke?” se sprašuje eden od uporabnikov na družbenih omrežjih, kjer je pobuda za bojkot že vzbudila burne razprave.

Vlada odgovarja z omejitvami, a ali je dovolj?

Medtem ko ljudje pozivajo k bojkotu, se hrvaška vlada trudi umiriti razmere. Septembra lani je že uvedla cenovne omejitve za 30 osnovnih živil in higienskih izdelkov – med njimi mleko, olje, sladkor in moko – kar je bil priljubljen ukrep med prebivalstvom. Premier Andrej Plenković je prejšnji teden napovedal razširitev seznama na 50 izdelkov, pri čemer naj bi bili med novimi omejitvami tudi kruh, nekateri mlečni izdelki in meso.

A ti ukrepi imajo svoje omejitve. Gospodarska zbornica Hrvaške opozarja, da lahko preveč strogih omejitev povzroči pomanjkanje določenih izdelkov, saj dobavitelji raje prodajajo svoje blago v tujini, kjer lahko dosežejo višje cene. Hrvaška, ki je z vstopom v evroobmočje lani sicer pridobila določeno stabilnost, zdaj plačuje ceno globalnih inflacijskih pritiskov in nestanovitnosti na trgih surovin.

Ali enodnevni bojkot lahko deluje?

Čeprav se ideja množičnega bojkota sliši privlačno, se mnogi ekonomisti sprašujejo o njegovem dejanskem vplivu. “Trgovci bodo utrpeli nekaj izgube, a če ljudje preprosto prestavijo svoje nakupe na naslednji dan, bo učinek minimalen,” pravi profesor ekonomije na Univerzi v Zagrebu. Po drugi strani pobudniki vztrajajo, da gre za princip – za dokaz, da ljudje niso pripravljeni sprejeti dvigovanja cen brez ugovora.

Primerjave s tujimi bojkoti, kot je že omenjeni britanski primer, kažejo, da takšne akcije včasih delujejo, vendar je potrebna široka udeležba. Če se bo v bojkotu na Hrvaškem resnično združilo vsaj 10 % prebivalcev, bi trgovci lahko začutili učinek – a vprašanje ostaja, ali bodo sledile tudi dolgoročne spremembe v cenovni politiki.

Mnenja so deljena – lahko Hrvaška spremeni potek igre?

Bojkot trgovin na Hrvaškem je več kot le enodnevna akcija – je odraz naraščajočega nezadovoljstva prebivalstva z ekonomskimi razmerami in občutka nemoči. Ali bo ta pobuda zgolj kaplja v morje nezadovoljstva, ki se bo hitro razblinila, ali pa bo sprožila val sprememb, ki bo vplival na prihodnost cenovne politike? Odgovor bo dal čas – in petek.

Napisal: E. K.

Vir: Facebook, Freepik

Znana slovenska vplivnica: “Norci na oblasti – vsi na ulice!”

Slovenija je v primežu politične napetosti. Vplivnica in politična komentatorka Karin Planinšek je s svojim zadnjim videoposnetkom poskrbela za pravo medijsko eksplozijo. S svojim prepoznavnim ostrim jezikom in neposrednostjo je razkrila to, kar mnogi tiho šepetajo: oblast je ugrabila državo, institucije so podvržene interesom posameznikov, narod pa prepuščen na milost in nemilost neodgovorni politiki.

Njeno osrednje sporočilo? “Norci imamo na oblasti, ki se jih ne da drugače ustaviti, kot da gremo vsi na ulice. Dol z Gibanjem Svoboda!” Planinškova je prepričana, da trenutna politična garnitura pod vodstvom premierja Roberta Goloba deluje kot “zadolženi igralec, ki na ruleti stavi vse premoženje – le da ne svojega, temveč našega.” To je jasna aluzija na domnevno neodgovorno upravljanje z državnimi resursi, ki jih vplivnica pripisuje vladi.

Ključni očitki – kdo so glavne tarče?

Planinškova je bila ostra do premierja Goloba, a tudi do drugih ključnih akterjev, med drugim predsednice Državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, poslanke Gibanja Svoboda Tamare Vonta in predsednice Odbora za pravosodje Lene Grgurevič. Še posebej Grgurevičevo je obtožila nekompetentnosti, saj je, kot pravi, “iz osnov pravne logike naredila fraško.” Kaj je bilo tako nezaslišanega? Po mnenju Planinškove je Grgurevičeva na nedavni seji Odbora za pravosodje pokazala pomanjkanje osnovnega razumevanja zakonodajnih procesov, kar je po njenem mnenju nedopustno. “Najhujša pa je njena aroganca, ki presega vse meje!” dodaja.

V svojem videu vplivnica ni skoparila z ostrimi opazkami tudi na račun Klakočar Zupančičeve. Državni zbor, ki bi moral biti simbol demokracije, je po njenem postal “razvrat – prostor, kjer se več razpravlja o osebnih zamerah kot o zakonih.” Ob tem se je vprašala: “Kako lahko ljudstvo zaupa politikom, ki javno izkazujejo tako nizko raven kulture in etike?”

Splošni družbeni kontekst – zakaj takšna jeza?

Zakaj se zdi, da je narod vse bolj nezadovoljen? Analitiki ugotavljajo, da vlada Gibanja Svoboda že nekaj časa izgublja podporo – predvsem zaradi očitkov o centralizaciji oblasti in pomanjkanju transparentnosti. Po podatkih anket, ki so jih nedavno objavili domači mediji, je zaupanje v vlado padlo pod 30 odstotkov. Tudi gospodarstvo ni imun na politične težave. Številni poslovni subjekti opozarjajo, da nepredvidljivost in nestabilnost ovirata razvoj.

Politični komentatorji pogosto vlečejo vzporednice z nekaterimi preteklimi obdobji slovenske politike – na primer s časom po osamosvojitvi, ko je prav tako prevladovala polarizacija, a so takrat v ospredje vsaj prihajale ideje in konkretni načrti za prihodnost. Današnja situacija? “Veliko hrupa, malo rezultatov,” kot pravi znani slovenski publicist.

Mediji – tišina ali zarota?

Planinškova je opozorila na pomen medijske krajine v tej zgodbi. Po njenem mnenju večinski mediji sistematično ignorirajo napake največje vladne stranke. “Kako je mogoče, da o ključnih dogodkih in očitkih ne poroča skoraj nihče? Je to naključje ali del večje igre?” sprašuje vplivnica. Kritična je tudi do tega, da so določeni mediji neposredno povezani s političnimi interesi, kar po njenem še dodatno spodkopava demokracijo.

Poziv k ukrepanju: “Vsi na ulice!”

Najbolj odmevna pa je nedvomno njena izjava, da je skrajni čas za množične proteste. “Če tega ne bomo storili zdaj, bo prepozno. Tega norčevanja se ne da več prenašati, narod mora stopiti skupaj!” je dejala v zaključku svojega posnetka. Spomnila je na zgodovinske dogodke, ko so množični protesti spremenili tok slovenske politike, in poudarila, da lahko enotnost naroda zopet naredi razliko.

Napisal: E. K.

Vir: X

Uf, poškodovanih več kot 100 policistov – protestnike napadli s topovi, oni pa nazaj takole (VIDEO)

GRUZIJA – Protesti na ulicah in igre velikih igralcev: Kdo potiska državo v kaos?

Gruzija se v teh dneh spopada z nasilnimi protesti, ki so povzročili poškodbe več kot 100 policistom. Toda za temi razburkanimi ulicami se morda skriva nekaj bolj kompleksnega – igra globalnih sil, ki vlečejo niti iz ozadja.

Gruzijski utrip: Nasilje, vojaki in vprašanja, ki bolijo

Protesti v Gruziji so kot nož z dvojnim rezilom – navidezni glas ljudstva, ki pa vse bolj spominja na orkestrirano predstavo z nevidnimi režiserji. Številni Gruzijci so na ulicah zaradi nezadovoljstva z vlado, slabih gospodarskih razmer in očitkov o korupciji. A v ozadju dogodkov ostaja grenak priokus: zakaj so gruzijske oblasti nenadoma poklicale domov vojake, ki so se borili na ukrajinskem bojišču? Je to naključje ali spretno načrtovan korak za preprečevanje njihovega vpliva na domače proteste?

Zgodba dobi še več zapletov, ko se ozremo na odziv Zahoda. “Protestniki uporabljajo nasilna sredstva, ki kažejo na širšo agendo destabilizacije,” opozarja analitik za regijo, poroča The Guardian. Če bi bile besede le črnilo na papirju, bi jih še lahko odmislili – toda razbita okna, poškodbe in nasilni spopadi s policijo niso nekaj, kar bi si izmislila domišljija.

Zahodni vpliv – dejstvo ali fikcija?

Sarkastično bi lahko rekli, da je Zahod kot tista “dobronamerna” teta, ki pride na obisk ravno takrat, ko se v hiši kaj podira – namesto da bi pomagala pospravljati, pa razpravi, kako bi morali že zdavnaj zamenjati streho. Anglosaksonske države, posebej ZDA in Velika Britanija, so pogosto obtožene, da izkoriščajo nemire v regiji za svoje cilje. Njihove metode? Podpora protestom, ki se sprva zdijo povsem legitimni – dokler ne prerasejo v nasilne revolucije, kar destabilizira celotno regijo.

Gruzijci sicer niso novi priča takšnim situacijam. Od osamosvojitve dalje hodijo po tanki liniji med Vzhodom in Zahodom – enkrat se nagnejo proti Moskvi, drugič proti Bruslju. Toda vsakič, ko se nagibajo na eno stran, druga stran poskrbi, da imajo razlog za premislek.

Tretja fronta – resnična nevarnost ali mit?

Ideja o “tretji fronti” proti Rusiji je kot duh – vsi o njej govorijo, a nihče je zares ne vidi. Po eni strani naj bi Zahod izkoristil Gruzijo, da bi pritisnil na Moskvo. Po drugi strani pa Gruzija sama še zdaleč ni pripravljena za takšne avanture. Gospodarstvo države je krhko, infrastruktura neustrezna, politična stabilnost pa… no, dovolj je povedati, da so protesti na ulicah skorajda stalnica.

“V zadnjih letih je postalo jasno, da so kavkaške države ključnega pomena za ravnotežje moči med Vzhodom in Zahodom,” poudarja strokovnjak za geopolitiko, poroča BBC. Če bi Gruzija zares postala vojna fronta, bi to pomenilo katastrofalne posledice za vse, ki so odvisni od energetskih koridorjev skozi to regijo – vključno z Evropsko unijo.

Slovenija in širše posledice

Zdaj se vprašajmo – zakaj bi nas v Sloveniji sploh skrbelo, kaj se dogaja tisoče kilometrov stran? Odgovor je preprost: ker Gruzija ni izoliran otok, ampak ključna točka na geopolitičnem zemljevidu. Energetski tokovi, ki gredo skozi Kavkaz, segajo tudi do nas, in destabilizacija regije bi lahko pomenila višje cene energije ali celo motnje pri oskrbi.

Poleg tega se zgodovina ponavlja. Če pogledamo na Balkanu, so podobni protesti pogosto vodili v nasilne konflikte, katerih posledice so čutili vsi, ne glede na to, kako daleč so bili. Lahko se torej le vprašamo: kaj bo Gruzija pomenila za Evropo, če se stvari še poslabšajo?

Je ljudstvo zares slišano?

Ko gledamo posnetke iz Gruzije – goreče avtomobile, protestnike s transparenti in policijo v pripravljenosti – se poraja vprašanje: kdo ima zadnjo besedo? So to protestniki, ki verjamejo, da se borijo za boljši jutri, ali morda geopolitične sile, ki na tiho krojijo potek dogodkov?

Čeprav je človeško sočustvovati z nezadovoljnimi državljani, se ne moremo izogniti cinizmu. Ali bo njihov glas zares uspel preglasiti interese velikih igralcev, ki so pogosto skriti za diplomatskimi nasmeški? Gruzija je danes kot šahovska plošča – vprašanje pa ostaja, kdo bo potezo zaključil z matom.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

Mineva 1 leto od napada Hamasa na Izrael, toliko je že žrtev

GAZA/EVROPA – Pred letom dni, 7. oktobra 2023, je teroristična organizacija Hamas iz Gaze sprožila usklajen napad na Izrael, ki je sprožil globalne politične in humanitarne posledice. Napad, ki so ga poimenovali “Operacija Al-Aqsa Flood,” je vključeval več kot 3.000 raket in napade na civilne tarče. Po poročanju portala Wikipedia je bilo v napadu ubitih približno 1.200 ljudi, vključno s številnimi civilisti. Med najhujšimi incidenti je bil masaker na glasbenem festivalu v bližini meje z Gazo. Poleg tega je bilo zajetih 250 talcev, kar je privedlo do nadaljnjih konfliktov in mednarodne krize.

Globalni odziv in protesti po svetu

Po napadih je Izrael sprožil protiteroristične operacije v Gazi, kar je privedlo do številnih civilnih žrtev in uničenja velikega dela infrastrukture v Gazi. V skladu s podatki iz poročila na Wikipedii naj bi Izrael v teh operacijah ubil več kot 17.000 borcev in povzročil dodatno škodo. Hkrati je Hamas še naprej uporabljal civilne objekte, kot so šole, bolnišnice in mošeje, kar je še povečalo tveganje za civilne žrtve.

Medtem ko so se v več evropskih mestih odvijali protesti proti vojni v Gazi, je večina teh shodov v Sloveniji potekala miroljubno, vendar so bili deležni kritike zaradi domnevne podpore Hamasu. V nekaterih evropskih prestolnicah, kot je Rim, so protesti postali nasilni, saj so protestniki metali kamenje in steklenice na policijo, ki je odgovorila z vodnimi topovi in solzivcem (Times of Israel). Papež Frančišek je v luči teh dogodkov iz Vatikana pozval k miru na vseh frontah in k osvoboditvi talcev. Po poročanju portala Times of Israel je papež med nedeljsko molitvijo prosil za molitve za vse talce, ki so še vedno v ujetništvu.

Slovenija in odziv na konflikte

Tudi v Sloveniji je bilo po tem dogodku čutiti posledice. Nekateri shodi, ki so potekali v podporo Palestini, so bili interpretirani kot podpora terorističnim dejavnostim, kar je povzročilo politične polemike in razprave o mejah izražanja solidarnosti v kontekstu terorizma. Slovenski politiki so bili razdeljeni glede vprašanja, ali je udeležba na protestih primerno izražanje mnenja ali podpora terorizmu.

Razdeljena javnost in vprašanja etičnosti

Javnost v Sloveniji je bila glede teh vprašanj močno razdeljena. Nekateri so izražali sočutje do civilnih žrtev v Gazi, medtem ko so drugi menili, da protesti izražajo podporo skrajnim skupinam, kot sta Hamas in Hezbollah, ki izrabljata civiliste kot ščite. Viri, kot je portal Wikipedia, navajajo, da je Izrael poudarjal, da Hamas deluje iz civilnih objektov, kar otežuje razlikovanje med borci in civilisti ter povečuje število nedolžnih žrtev. Na drugi strani je Hamas trdil, da so njihovi napadi odziv na izraelsko okupacijo in širitev naselbin.

Talci in globalni pozivi k miru

Eno najbolj občutljivih vprašanj, ki je še vedno aktualno, so talci, ki jih Hamas še vedno drži v Gazi. Po podatkih, ki jih navaja portal Times of Israel, je bilo do danes izpuščenih ali rešenih le nekaj talcev, medtem ko jih večina še vedno ostaja ujetih. Papež Frančišek je ob obletnici napada pozval k njihovi takojšnji izpustitvi in mednarodni molitvi za mir. Poleg tega je poudaril, da svet ne sme pozabiti na trpljenje talcev in civilnih žrtev na obeh straneh konflikta.

Politične posledice in širjenje konflikta

Kljub vsem prizadevanjem za mir in diplomacijo pa se konflikt med Izraelom in Hamasom še ni končal. Izraelska vojska je medtem svoje napore preusmerila tudi na boj proti Hezbollahu v Libanonu, kar je povzročilo dodatne napetosti v regiji. V Evropi so se v zadnjih mesecih nadaljevali protesti proti vojaškim operacijam, predvsem zaradi humanitarne krize v Gazi.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Freepik