Ko starša povprašate, ali imata enega od svojih otrok raje kot drugega, bo odgovor skoraj vedno isti: “Seveda ne, oba (ali vse) ljubiva enako!” A najnovejša raziskava, ki jo je objavilo Ameriško psihološko združenje, razkriva, da to v praksi skoraj nikoli ne drži. Če imate občutek, da starši enega izmed vas vedno bolj pohvalijo, se z njim več ukvarjajo ali ga redkeje kregajo – se morda ne motite.

Kaj pravi znanost?

Favoriziranje otrok je že dolgo tabu tema v družinskih odnosih. Številni verjamejo, da so to le občutki otrok, ki morda ne vidijo celotne slike, a raziskovalca Alexander Jensen (Brigham Young University) in McKell A. Jorgensen-Wells (Western University) sta analizirala kar 30 študij in 14 drugih virov ter zajela skoraj 20.000 primerov. In ugotovitev? Starši res favorizirajo enega izmed svojih otrok – in to veliko pogosteje, kot bi si želeli priznati.

Kdo je ‘najljubši’?

Zanimivo je, da prepričanje, da imajo matere raje hčerke, očetje pa sinove, ne drži več. Raziskava je pokazala, da so tako matere kot očetje večjo naklonjenost izkazovali hčerkam. Zakaj? Ker so bile v povprečju bolj vestne, bolj ubogljive in bolj čustveno povezane s starši.

A ni to edini dejavnik. Starši pogosto favorizirajo tudi otroke, ki so bolj vestni in ubogljivi, saj jih ti manj obremenjujejo, kar je še posebej pomembno v družinah z več otroki. Poleg tega se mlajšim otrokom pogosto bolj popušča, medtem ko prvorojenci uživajo več svobode in avtonomije. Tako se hitro ustvari občutek neenakosti.

Morda ste že slišali za rek: “Najstarejši je poskusni zajček, srednji je spregledan, najmlajši pa razvajen.” Ta kliše, kot kaže, ni povsem brez osnove – saj ima podporo tudi v znanosti.

Favoriziranje ni vedno očitno – a je vedno prisotno

Ko si predstavljamo favoriziranje, imamo pogosto pred očmi ekstremen primer iz pravljice o Pepelki – očitne krivice, nepravično razdeljene naloge, zaničevanje. V realnosti pa je favoriziranje pogosto precej bolj subtilno.

• Se starši z enim otrokom več pogovarjajo?
• Se pri enem večkrat nasmehnejo, drugemu pa le podajo kratke odgovore?
• Koliko denarja je namenjenega enemu otroku za hobije, oblačila, darila?
• Kdo ima več svobode in kdo mora nenehno upravičevati svoja dejanja?

Pogosto gre za majhne, a pomembne razlike, ki se skozi leta kopičijo in ustvarijo občutek neenakosti med sorojenci. Otroci to zelo hitro opazijo, četudi starši trdijo, da je vse enako.

Psihološke posledice: Ko se eden počuti zapostavljenega

Raziskave jasno kažejo: otroci, ki čutijo, da so manj priljubljeni kot njihovi sorojenci, pogosteje razvijejo težave z duševnim zdravjem in vedenjske motnje. Pogostejša sta občutek manjvrednosti in tekmovalnost s sorojenci, ki se lahko prenese tudi v odraslo dobo.

Pri ločenih starših je situacija še bolj kompleksna – včasih otrok, ki najbolj spominja na bivšega partnerja, postane manj priljubljen pri staršu, ki je ostal z njim. V takšnih primerih lahko čustvena dinamika postane še bolj napeta, neenakost pa očitnejša.

Kako preprečiti favoriziranje?

Čeprav popolna enakost ni vedno mogoča – ker so otroci različni in imajo različne potrebe – lahko starši storijo veliko, da zmanjšajo občutek zapostavljenosti:

• Bodite iskreni do sebe. Vsak starš ima trenutke, ko mu je eden od otrok ljubši – zaradi vedenja, starosti ali preproste osebnostne ujemanja. Ključno je, da se tega zaveda in se zavestno trudi biti pravičen.

• Ne primerjajte otrok med seboj. Stavek “Zakaj ne moreš biti bolj kot tvoj brat/sestra?” je ena najhitrejših poti do rivalstva med sorojenci in občutka manjvrednosti.

• Pravično porazdelite svoj čas in pozornost. Tudi če eden od otrok potrebuje več pomoči pri učenju ali športnih aktivnostih, to ne pomeni, da drugi otrok ne potrebuje enake količine vašega časa na drugačen način.

• Pojasnite razlike. Če mlajši otrok lahko ostane dlje pokonci, ker ima naslednji dan kasneje šolo, starejšemu to razložite. Otroci razumejo razloge, če so jim predstavljeni na pravi način.

• Prisluhnite otrokom. Če eden izrazi občutek, da je manj ljubljen ali zapostavljen, to jemljite resno. Pogovor je najboljša preventiva pred dolgoročnimi čustvenimi posledicami.

Starševstvo brez favoritov je mit – a je ključno, da otroci tega ne občutijo

Nihče ne trdi, da je enaka obravnava otrok preprosta. Vsak starš ima svoje preference, vsak otrok pa ima svoj značaj. A raziskave dokazujejo, da občutek zapostavljenosti lahko pusti globoke posledice.

Ključ do uspešne vzgoje ni v tem, da starši zatirajo svoje naravne nagibe, ampak da se jih zavedajo – in jih aktivno uravnavajo. Otroci morajo rasti v okolju, kjer čutijo, da so enako ljubljeni, ne glede na starost, karakter ali dosežke.

Če torej čutite, da se eden od vaših otrok včasih počuti zapostavljenega – zdaj veste, da niste edini. A veste tudi, kaj lahko storite, da to popravite.

Pripravil: E. K. Vir: OnaPlus, Freepik

Pogosto slišimo, da “denar ne more kupiti sreče,” a kljub temu mnogi verjamejo, da več denarja pomeni več sreče. Zdi se, da je to ena izmed tistih tem, ki bo vedno povzročala razprave – je res, da denar ni ključ do sreče, ali pa nam lahko povečana materialna premožnost zagotovi občutek izpolnjenosti in sreče v življenju? In če ne, kaj torej sploh prinaša pravo srečo?

Medtem ko mnogi iščejo odgovore v povečanju svojih prihodkov, raziskave in študije, kot je tista, ki jo je izvedel terapevt Jordan Grumet, nam ponujajo nekoliko drugačen pogled na to vprašanje. Grumet, ki se pogosto osredotoča na vlogo sočutja in namena v našem življenju, verjame, da sreča ni le povezana z našim materialnim stanjem, temveč tudi z nečim globljim – našim občutkom poslanstva in povezovanja z drugimi.

Študije o denarju in sreči – kako vpliva na naše počutje?

Poglejmo nekaj ključnih raziskav, ki so osvetlile ta zapleten odnos med denarjem in srečo.

1. Študija Kahnemana in Deatona (2010)

Leta 2010 sta Daniel Kahneman in Angus Deaton izvedla obsežno raziskavo, ki je analizirala podatke iz Gallupovega indeksa dobrega počutja. Njihov cilj je bil ugotoviti, ali višji dohodek dejansko prinaša več sreče. Ugotovili so, da večji dohodek res povečuje srečo – vendar le do določene točke. Do 75.000 dolarjev letno (približno 72.000 evrov) so anketiranci poročali o višji sreči, vendar po tem pragu dodatni dohodek ni prinesel večjega čustvenega zadovoljstva.

To nas pripelje do zanimivega vprašanja – zakaj bi višji prihodki prenehali prinašati več sreče, ko dosežejo določeno raven? Je to lahko znak, da sreča nima ničesar skupnega z našim materialnim bogastvom, temveč z našimi osebnimi vrednotami?

2. Študija Matthewa Killingswortha (2016)

V nadaljevanju je Matthew Killingsworth izvedel raziskavo, ki je spremljala udeležence v realnem času s pomočjo aplikacije Track Your Happiness. Ta aplikacija je udeležence večkrat na dan vprašala o njihovem čustvenem stanju in dejavnostih. Killingsworthova študija je pokazala, da višji dohodek še vedno prinaša več sreče, vendar je razlika po pragu 75.000 dolarjev majhna in neenakomerna.

Študija je še naprej postavljala to vprašanje – ali je denar v resnici dovolj za srečo, ali pa je le nekaj drugega, ki povzroča, da se počutimo izpolnjeni in zadovoljni? In če je odgovor da, ali je to mogoče meriti z večjim denarjem ali morda z nečim, kar denar ne more kupiti?

3. Harvardska študija razvoja odraslih (1938–2018)

In potem je tu Harvardska študija razvoja odraslih, ena izmed najdaljših in najobsežnejših raziskav o sreči in dobrem počutju. Ta raziskava je sledila življenjskim zgodbam 724 moških skozi več desetletij – spremljali so jih skozi osebne intervjuje, zdravniške preglede in druge meritve blagostanja. Pomembno pri tej študiji je bilo to, da je spremljala ljudi skozi celotno življenje in jih ni ocenjevala zgolj na podlagi trenutnega življenjskega stanja.

Presenetljivo, čeprav so bile te osebe različnih socialnih in ekonomskih ozadij, so raziskovalci ugotovili, da denar ni bil glavni dejavnik sreče. Namesto tega je bila sreča najtesneje povezana z medosebnimi odnosi – torej z občutkom povezanosti, ljubezni in podpore, ki so jo udeleženci čutili od drugih. Tako se je sreča izkazala kot produkt tega, kar damo drugemu, ne pa tega, kar imamo sami.

Namen in sreča – kako sta povezana?

Zdaj pa pridemo do tistega, kar Grumet označuje kot ključ do sreče – namen. Namesto da bi bili le ujeti v ciklu večanja bogastva, Grumet verjame, da sledenje lastnemu poslanstvu pomeni iskanje globljega smisla v tem, kar počnemo – bodisi v svojem delu, bodisi v odnosih. Ko sledimo svojemu namenu, ustvarjamo povezanost z drugimi, z njimi gradimo odnose, ki so lahko temelj za pravo srečo.

Grumet poudarja, da tisti, ki sledijo svojemu poslanstvu, pogosto ne le da so bolj srečni, ampak tudi bolj izpolnjeni. Pritegnejo ljudi, ki delijo podobne vrednote, kar pomaga ustvariti močne skupnosti, v katerih se sreča širi, kot bi rekli – iz srca v srce.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Ste se kdaj vprašali, kako lahko vaš pes tako hitro zazna, ko vstopi v prostor nekdo, ki ni ravno prijazen? Ali pa morda imate občutek, da se vaš ljubljenček začne obnašati drugače, ko je v družbi določene osebe? Morda ni zgolj naključje, da se vaš pes izogiba nekomu ali celo kaže znake neprijetnosti – psi so namreč neverjetno občutljivi na človeške emocije in vedenje, kot so dokazale raziskave, ki so šokirale mnoge ljubitelje živali.

Psi in njihova sposobnost zaznavanja človeških lastnosti

Ko govorimo o psih, pogosto menimo, da so ti zgolj ljubeči spremljevalci, ki se obnašajo, kot se od njih pričakuje. Vendar pa so raziskave dokazale, da psi niso samo preprosti “ljubljenčki”, ampak da imajo izjemno razvite sposobnosti za zaznavanje čustev in misli ljudi. Predvsem gre za prepoznavanje negativnih značilnosti in slabe energije. In kaj to pomeni za nas, kot lastnike psov?

Raziskovalec Akiko Takaoka s Katedre za psihologijo Univerze v Tokiu je vodil študijo, ki je osvetlila to neverjetno sposobnost psov. Njegova raziskava je preučevala, kako psi reagirajo na prevaro – da, prav ste prebrali, psi so sposobni prepoznati, ko jih nekdo prevara, in si te osebe zapomnijo. Raziskava je uporabila posode s hrano, pri čemer so prostovoljci zavajali pse, tako da so nekaterim psom dali hrano, drugim pa ne – in, kot se je izkazalo, psi niso pozabili tega početja. Ko so ti isti prostovoljci kasneje vstopili v prostor, so psi odklonili kakršno koli naklonjenost tem osebam, kar je jasno pokazalo, da si zapomnijo, kdaj so bili prevarani. Psi preprosto vedo, kdo jim laže – in to je presenetljivo natančno.

Kaj pa psi in njihova reakcija na negativno vedenje?

Ampak psi niso samo sposobni prepoznati, kdaj so bili prevarani. Raziskave s Katedre za psihologijo Univerze v Kjotu so pokazale, da psi prav tako razumejo, kdaj se nekdo slabo obnaša do njihovih lastnikov ali celo drugih ljudi v njihovem okolju. V eksperimentu so sodelovali psi, ki so spremljali svoje lastnike v prisotnosti prostovoljcev. Nekateri prostovoljci so bili prijazni, drugi pa so bili do lastnikov agresivni in grdi. Ko so psi v tem primeru dobili hrano od prostovoljcev, je bilo jasno, da je njihova reakcija popolnoma odvisna od obnašanja. Tisti, ki so bili prijazni, so psi sprejeli, se pustili pobožati in celo uživali v priboljških. Ampak, ko so prostovoljci kričali na njihove lastnike, so psi takoj pokazali znake nezadovoljstva – nekateri niso želeli sprejeti hrane, drugi so, a so se takoj umaknili od teh oseb.

Kaj nam lahko povedo reakcije psov?

Zdi se, da psi prepoznajo več, kot si pogosto mislimo. Njihove reakcije na negativne ljudi niso zgolj naključne, ampak so pogosto rezultat njihove sposobnosti, da prepoznajo slabe namene. To je lahko koristna informacija za nas kot lastnike, saj lahko naši ljubljenčki pogosto zaznajo stvari, ki jih mi morda ne opazimo – ali pa nas opozorijo na osebe, katerih vedenje preprosto ni v skladu z našimi vrednotami.

Ali ste že kdaj opazili, kako se vaš pes obnaša do določenih ljudi? Se morda umika, začne lajati ali pa se izogiba neposrednemu stiku z njimi? Te reakcije so lahko znak, da vaš pes zaznava nekaj negativnega v njihovem obnašanju, česar morda še niste opazili. Psi so izjemno občutljivi na naše emocije in reakcije, zato ni presenetljivo, da zaznajo, ko se obnašamo na način, ki ni v skladu z njihovo predstavo o tem, kdo je “dober” ali “slab”.

Psi kot naši “nevidni” zaščitniki

Čeprav so psi znani po tem, da nas spremljajo, nas ljubijo in nas čutijo kot svoje družinske člane, pa so ti študiji pokazali še eno pomembno plat njihovega vedenja – in sicer to, da lahko delujejo kot zelo natančni zaznavalci človeških lastnosti in občutkov. Ko naslednjič opazite, da se vaš pes nenadoma obnaša drugače v prisotnosti določene osebe, morda ni zgolj naključje – morda vam prav pes pomaga prepoznati nekaj, kar si sami morda ne bi želeli priznati.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Mnogi od nas so bili vzgojeni s prepričanjem, da so neurejenost, pozno vstajanje in preklinjanje značilnosti lenih, nevljudnih ali celo nepismenih ljudi. A kaj, če vam povem, da so raziskave pokazale, da imajo te “slabe” navade pogosto inteligentni ljudje? Zveni nenavadno? Morda. A preberite naprej – to vam bo odprlo povsem nov pogled na te vsakodnevne, a pogosto obsojane navade. Morda boste presenečeni, ko boste ugotovili, da so te lastnosti v resnici povezane z visoko stopnjo inteligence.

1. Nered – Večji IQ, večji nered?

Mnogi si mislite, da je urejenost ključ do uspeha – da je vsak delovni prostor, ko je urejen, tudi bolj produktiven. Toda, psihologi so zdaj pokazali, da neurejenost v resnici lahko pomeni nekaj povsem nasprotnega. Dr. Kathleen Vohs, psihologinja z Univerze v Minnesoti, je izvedla raziskavo, ki je pokazala, da imajo ljudje, ki so nagnjeni k ustvarjanju nereda, pogosto višji IQ. Morda se to sliši nasprotno temu, kar vam je bilo vedno rečeno, vendar so rezultati raziskave resnični.

Ko je vaš um preobremenjen z idejami, s velikimi vprašanji, ki zahtevajo pozornost in razmislek, postanejo manj pomembne stvari, kot je urejenost prostora. Ko ste osredotočeni na velike ideje, se zdi, da je nered preprosto manj pomemben. In nenazadnje, ustvarjalnost – eden ključnih dejavnikov visoke inteligence – pogosto nastane v neredu. Ko vaša delovna površina ni obremenjena z vsakodnevnimi nalogami, se lahko vaše misli osredotočijo na nove ideje in projekte.

2. Pozno vstajanje – Nizka produktivnost ali le drugačen ritem?

Ste tisti, ki običajno hodite v posteljo pozno in vstajate ob času, ko drugi že poženejo svojo dnevno rutino? Mnogi ljudje, ki so navajeni vstati pozno, se pogosto štejejo za lenobe ali pa jih drugi vidijo kot “slabe delavce”, saj ne sledijo tradicionalnemu cirkadianemu ritmu. Vendar pa obstaja več razlogov, zakaj so ti ljudje lahko pravzaprav zelo inteligentni.

Študija, objavljena v Psychology Today, je pokazala, da imajo ljudje, ki ostanejo pozno budni in vstanejo pozneje kot večina, višjo raven IQ. Zanimivo je, da je pri teh ljudeh cirkadialni ritem, ki določa, kdaj je njihov “naravni” čas za spanje in budnost, nekoliko drugačen kot pri večini. Ta ritem je lahko tesno povezan z večjo sposobnostjo za razmišljanje in kreativnostjo, kar pomeni, da so ti ljudje pogosto včasih bolj analitični in kritični do sveta okoli sebe.

3. Preklinjanje – Je to znak neizobraženosti ali intelektualne moči?

Preklinjanje je nekaj, kar mnogi ljudje hitro obsojajo kot znak nepismenosti ali slabe vzgoje. Vendar pa raziskave kažejo, da ljudje, ki pogosto uporabljajo močnejše besede in preklinjajo, niso nujno nesramni ali vulgarni – nasprotno, pogosto so bolj inteligentni.

Ena študija, ki jo je izvedel New York’s Marist College, je dokazala, da so tisti, ki preklinjajo, pogosto tudi tisti, ki imajo bogat besedni zaklad. Preklinjanje je lahko znak, da nekdo obvladuje jezik na večjih ravneh – uporaba ekspresivnega jezika zahteva precejšno verbalno spretnost in sposobnost izražanja čustev, kar je pogosto znak za inteligentne ljudi. Poleg tega preklinjanje, kot je pokazala raziskava, kaže tudi na poštenost in avtentičnost, saj pogosto izraža pristna čustva. Namesto da bi uporabljali “mehke” besede, preklinjajoči ljudje pogosto ne skrivajo svojih čustev in so bolj iskreni.

Zakaj te “slabe” navade kažejo na višjo inteligenco?

Ko pogledamo te tri navade – nered, pozno vstajanje in preklinjanje – se morda zdi, da gre za nekaj, kar bi običajno povezovali s slabo organizacijo ali nevljudnostjo, vendar pa raziskave kažejo, da imajo ti ljudje lahko višji IQ. Ko so misli usmerjene v kompleksne, globoke ideje, je morda povsem naravno, da ne postanejo obsedeni z urejenostjo ali se držijo običajnega urnika. In ko se odločijo za uporabo močnih, ekspresivnih besed, to kaže, da imajo močnejši jezikovni izraz in boljše retorične sposobnosti.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Ljubezen je ena najbolj kompleksnih in hkrati čarobnih izkušenj, ki jih lahko doživimo. A kako pravzaprav vemo, kdaj smo zaljubljeni? Čeprav pogosto slišimo frazo “Ko veš, veš”, pa se mnogi sprašujejo, kako točno prepoznati, ali so resnično zaljubljeni. Psihologi že stoletja preučujejo ljubezen in ponujajo vpogled v različne vrste ljubezni ter znake, ki razkrivajo, da je srce morda ujelo posebno osebo.

Ljubezen močno vpliva na naše telo, misli in duševno stanje. Ko se zaljubljamo, naše telo sprošča kemične snovi, ki povzročajo občutke sreče, evforije in celo obsedenosti. Tukaj je nekaj znakov, ki vam lahko pomagajo ugotoviti, ali ste resnično zaljubljeni.

Tri ključne komponente ljubezni

Eden najbolj znanih modelov za razumevanje ljubezni je Sternbergova trokotna teorija ljubezni, ki pravi, da ljubezen sestavljajo tri osnovne komponente:

1. Intimnost – globoka povezanost in čustvena bližina med partnerjema. Ta občutek se kaže v zaupanju, varnosti in občutku pripadnosti.
2. Strast – fizična privlačnost in romantika, ki prinaša močna čustva, vključno z željo po bližini in spolno privlačnostjo.
3. Odločitev/obveza – zavestna odločitev, da nekoga ljubite, in dolgoročna zaveza, da boste s to osebo ostali v zvezi.

Prava, izpolnjena ljubezen vključuje vse tri komponente. Medtem pa različne kombinacije teh komponent ustvarjajo različne vrste ljubezni, kot so simpatija, romantična ljubezen, prazna ljubezen ali prijateljska ljubezen. Če čutite vse tri, lahko rečete, da ste našli pravo ljubezen.

Zaljubljenost ali zgolj fascinacija?

Psihologinja Elaine Hatfield razlikuje med dvema vrstama ljubezni: strastna ljubezen in prijateljska ljubezen. Strastna ljubezen temelji na močnih čustvih in intenzivni privlačnosti, medtem ko je prijateljska ljubezen globlji občutek naklonjenosti, zvestobe in intimnosti.

Strastna ljubezen je tista, ki jo pogosto vidimo v romantičnih filmih – gre za intenzivno fascinacijo z nekom, ki lahko vključuje močno fizično privlačnost, vzburjenje in čustveno napetost. Ta vrsta ljubezni običajno ne traja dolgo in lahko mine že po nekaj mesecih. Prijateljska ljubezen pa je trajnejša in temelji na globokem zaupanju, naklonjenosti in skupnih vrednotah.

Če se vaša “leptirčki v trebuhu” spremenijo v čustva nežnosti, skrbi in zaupanja, je to verjetno znak, da ste vstopili v fazo prave ljubezni.

Kako naše telo in možgani reagirajo na ljubezen?

Zaljubljenost sproži vrsto kemičnih procesov v možganih in telesu. Ko se zaljubljate, vaše telo proizvaja testosteron in estrogen, kar povečuje spolno željo in poželenje. Hkrati se v možganih sprošča dopamin, ki je odgovoren za občutek evforije in navdušenja.

Poleg tega ljubezen vpliva na naslednje fiziološke procese:

• Serotonin: Nizka raven serotonina je povezana z občutki obsedenosti. Zaljubljenost lahko povzroči, da nenehno mislite na osebo, v katero ste zaljubljeni.
• Oksitocin in vazopresin: Oksitocin, znan kot “hormon ljubezni”, spodbuja čustveno povezanost in zaupanje, medtem ko vazopresin povečuje željo po zaščiti partnerja.

Ko možgani aktivirajo vse te kemične reakcije, lahko občutite fizične znake, kot so hitrejše bitje srca, rdečica na obrazu in celo nespečnost zaradi močnega čustvenega vznemirjenja.

Ljubezen kot zdrava obsedenost

Čeprav se ljubezen včasih lahko zdi kot obsesija, raziskave kažejo, da gre za naraven in zdrav odziv telesa. Zaljubljenost sproža kemične procese v možganih, podobne tistim, ki jih povzročajo nekatere oblike zasvojenosti, na primer odvisnost od drog. Vendar pa je ljubezen opredeljena kot zdrava “odvisnost”, ki lahko prispeva k boljšemu zdravju, daljši življenjski dobi in srečnejšemu življenju.

Če čutite vznemirjenje ob misli na svojo ljubljeno osebo, verjetno že izkušate prve znake ljubezni. Ko se te občutke poglobijo in jih spremljata zaupanje in skrb za dobrobit partnerja, ste lahko prepričani, da ste našli pravo ljubezen.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

Želite postati bolj simpatični in pritegniti pozornost drugih? Francesca, priljubljena TikTok svetovalka, razkriva nekaj ključnih psiholoških trikov, s katerimi se boste hitro prikupili drugim. Ti triki temeljijo na majhnih, a učinkovitih korakih, ki vplivajo na podzavest in vam pomagajo ustvariti boljše odnose.

1. Uporabite efekt Benjamina Franklina
Prvi trik, ki ga svetuje Francesca, temelji na efektu Benjamina Franklina. To pomeni, da osebo, ki vam je všeč, prosite za majhno uslugo. Ko nekdo stori nekaj za vas, se zaradi tega podzavestno začne počutiti bolj povezano z vami. Francesca svetuje preprost primer, kot je: “Hej, mi lahko podaš sol?” Ta preprosta prošnja lahko čudežno deluje na gradnjo simpatij!

@francescapsychology #psychologytricks #psychologyadvice #psychologyfacts #bodylanguage #benjaminfranklin ♬ original sound – Sickickmusic

2. Imejte v mislih njihovo ime
Ime je najlepša beseda, ki jo nekdo sliši, pravi Francesca. Ljudje imamo radi, ko nas nekdo pokliče po imenu, saj se počutimo pomembne in cenjene. Zato naj bo uporaba imena vašega sogovornika v pogovorih stalna praksa, saj boste tako zgradili globljo povezavo.

3. Bodite premišljen poslušalec
Naslednji nasvet je presenetljivo enostaven – počakajte nekaj sekund, preden odgovorite na vprašanje. Tihi premor vas bo naredil za boljšega poslušalca, saj bo sogovornik dobil občutek, da zares razmišljate o odgovoru. To deluje predvsem zato, ker ljudje cenijo, ko jim resnično prisluhnemo.

4. Uporabite govorico telesa
Tudi vaš govor telesa igra pomembno vlogo pri ustvarjanju vtisa. Ko se z nekom pogovarjate, poskrbite, da so vaše dlani obrnjene navzven, saj s tem pokažete, da ste odprti in pošteni. Prav tako potrdno kimanje med pogovorom daje vtis, da resnično poslušate in cenite, kar vam druga oseba govori.

@francescapsychology #psychology #psychologyfacts #psychologyadvice #howtomakepeoplelikeyou #bodylanguage #nlp ♬ original sound – francescapsychology

5. Uskladite ton in hitrost govora
Če želite resnično navdušiti nekoga, posnemajte njihov govor – prilagodite hitrost in glasnost svojega govora. S tem boste sogovorniku podzavestno sporočili, da sta na isti valovni dolžini in se ujemata.

6. Pohvalite druge v skupinskih pogovorih
Ko se znajdete v skupinskem pogovoru, pohvalite druge in izpostavite njihove pozitivne lastnosti. Ljudje radi slišijo komplimente, še posebej, ko pridejo v javnem okolju. Tako boste postali oseba, ki jo cenijo in okoli katere se želijo zadrževati.

7. Efekt “prepovedanega sadja” v ljubezni
Francesca je delila še en psihološki trik za izboljšanje ljubezenskega življenja. Ljudje vedno želimo tisto, kar ne moremo imeti. Uporabite to v svojo korist, tako da ustvarite oviro med vami in osebo, ki vam je všeč. Recite nekaj v smislu: “Všeč si mi, ampak ne bi mogla biti skupaj zaradi [poljubnega razloga].” To bo prebudilo njihovo željo in vas naredilo še bolj privlačne.

Z malo psihologije in pozornosti na detajle lahko zgradite boljše odnose in postanete oseba, ki jo drugi hitro vzljubijo. Ali boste te trike preizkusili?

Napisal: E. K.

Vir: TikTok, Freepik