Ali bo Slovenija sledila Evropi? SDS predlaga obvezno računalništvo za osnovnošolce!
V času, ko tehnologija vsak dan spreminja naše delo, komunikacijo in celo način razmišljanja, je digitalna pismenost postala nova oblika bralne in pisne pismenosti. Slovenska demokratska stranka (SDS) je prejšnji teden v parlamentarno proceduro vložila predlog novele Zakona o osnovni šoli, ki predvideva uvedbo obveznega predmeta računalništva in informatike v vseh razredih osnovne šole. Kaj to pomeni za prihodnje generacije, kako se primerjamo z drugimi državami in kaj na to pravi stroka?
Postopno uvajanje: premišljen korak ali zgolj začasen kompromis?
SDS predlaga, da se predmet uvede postopoma, s prvimi poskusnimi razredi šolskega leta 2027/2028, medtem ko bi leta 2030 postala obvezna za vse osnovne šole v Sloveniji. Poslanec SDS Andrej Hoivik je poudaril, da ima Zavod za šolstvo dovolj časa, da pripravi učne načrte in gradiva. Ta premišljen pristop se morda zdi smiseln, toda ali je šest let res dovolj za korenito prenovo izobraževalnega sistema?
Hoivik je poudaril, da je predlog zakona odgovor na alarmantne podatke: zadnja mednarodna raziskava je pokazala, da so slovenski osmošolci na področju računalniške pismenosti dosegli slabše rezultate kot pred desetletjem. “Če želimo biti sodobna država, ki sledi svetovnim trendom, preprosto ne smemo zaostajati,” je dodal.
Evropa že koraka naprej: kje je Slovenija?
Hoivik je opozoril, da ima skoraj polovica evropskih držav računalništvo in informatiko kot obvezna predmeta v osnovnih šolah. Bolgarija, Češka, Grčija, Poljska in Portugalska so predmet že vključile v prvih petih razredih, medtem ko ga v zadnjih triadah izvajajo Hrvaška, Latvija, Madžarska, Malta, Avstrija in Romunija. Slovenski izobraževalni sistem v tem kontekstu ostaja konzervativen – računalništvo trenutno obstaja zgolj kot neobvezni izbirni predmet, ki ga ponuja le 65 odstotkov osnovnih šol.
Se vprašate, zakaj so številke tako nizke? Mnogi učitelji opozarjajo na pomanjkanje usposobljenega kadra, neenotne učne načrte in nezadostno opremo. Čeprav bi bil predlog zakona korak naprej, se bo Slovenija soočila s številnimi infrastrukturnimi in kadrovskimi izzivi.
Kritičen pogled na digitalne kompetence slovenskih učencev
Raziskava računalniške pismenosti in mišljenja med mladimi je razkrila zaskrbljujoče trende: slovenski učenci so v mednarodnem merilu povprečni, vendar so njihovi rezultati nižji kot pred desetimi leti. Zakaj? Ena od možnih razlag je, da se mladi sicer intuitivno znajdejo z digitalnimi napravami, a pogosto ne razumejo osnovnih konceptov, kot so programiranje, algoritmi ali kibernetska varnost. Pritisk k boljši digitalni izobrazbi zato ne prihaja zgolj iz političnih vrst, temveč tudi iz gospodarstva. Združenje Manager je že leta 2023 pozvalo k uvedbi obveznega predmeta, saj podjetja vse bolj čutijo pomanjkanje digitalno kompetentne delovne sile.
Je digitalno znanje res prioriteta?
Čeprav je predlog SDS obsežen, se poraja vprašanje: ali je slovenska politika pripravljena podpreti takšen zakon? Hoivik je izrazil upanje, da bodo zakon podprle tudi koalicijske stranke in nepovezani poslanci. Obenem poudarja, da gre za strateško vprašanje, ki presega politična preigravanja. “To ni vprašanje le današnje šole, temveč prihodnosti slovenskega gospodarstva in družbe kot celote,” je izjavil.
Kritiki zakona pa opozarjajo, da bi bilo bolje najprej poskrbeti za enak dostop do opreme in interneta, saj digitalna neenakost med podeželjem in mesti ostaja velik izziv. Tudi vprašanje dodatnega izobraževanja učiteljev je ključno – kdo bo poučeval računalništvo in informatiko v vsaki osnovni šoli?
Napisal: E. K.
Vir: Združenje manager, Freepik