Po trinajstih letih na najbolj poslušanem jutranjem programu v Sloveniji, Denis Avdić Showu, se Jana Morelj poslavlja. Njena odločitev je rezultat dolgega premisleka in notranjega iskanja, saj se je odločila, da je čas, da stopi korak naprej v svojem življenju. V ekskluzivnem intervjuju za revijo Lady je Jana razkrila vse podrobnosti o tej težki, a osvobajajoči odločitvi.

Odločitev, ki ni dozorela čez noč

Jana Morelj je priznala, da je bila to ena najtežjih odločitev v njenem življenju, če ne celo najtežja. Že dolgo časa je razmišljala o tem koraku, ki bi ji omogočil, da se bolj posveti sebi, svoji družini in predvsem hčerki Mii, ki letos vstopa v prvi razred. “Vstajanje vsak dan ob 4. uri zjutraj pusti davek na telesu in umu,” je priznala Jana in dodala, da je čas, da posluša svoje telo in najde bolj normalne življenjske navade.

Njena odločitev je počasi dozorevala več let, vendar je prelomnica prišla letos, ko je ugotovila, da želi več časa preživeti s hčerko in se posvetiti novim izzivom. “Letos gre Mia v šolo, in to je pravi čas, da se posvetim še kakšnemu drugemu projektu, sebi in predvsem hčerki,” je pojasnila.

Novi izzivi in skrivnostni načrti

Jana je ob slovesu iz jutranjega programa razkrila, da ne zapušča radijskega sveta, vendar bo svojo energijo usmerila v nove projekte. “Na neki način zapuščam samo jutranji program, grem se malo naspat,” je v šali dodala. Poudarila je, da ostaja del radijske ekipe, vendar bodo njeni prihodnji projekti nekoliko bolj usmerjeni v tisto, kar bo zadovoljilo njeno dušo.

Čeprav ni želela razkriti podrobnosti o svojih prihodnjih načrtih, je Jana zagotovila, da bo ob pravem času delila več informacij. “Vse boste izvedeli ob pravem času, bo pa super,” je skrivnostno napovedala.

Čustven sloves in podporo sodelavcev

Jana Morelj je priznala, da so bili občutki ob odhodu iz Denis Avdić Showa zelo težki. Povedala je, da je imela izjemno težko poletje, saj je veliko razmišljala in premlevala svojo odločitev. “To je bilo moje življenje do zdaj. Življenje, v katerem sem dozorela, odrasla, se naučila, spoznala, doživela kup dobrih in slabih stvari,” je povedala in dodala, da se veseli novih izzivov, a bo zagotovo pogrešala svoje sodelavce.

Denis Avdić, njen dolgoletni sodelavec in prijatelj, se je ob njenem slovesu oglasil z besedami podpore. “V šovu bo zagotovo manjkala, a po drugi strani sem vesel zanjo,” je dejal Denis in dodal, da ji privošči spanje, počasna jutra in čas, ki ga bo lahko zdaj posvetila svoji hčerki.

View this post on Instagram

A post shared by Jana Morelj (@janchika)

Nova poglavja in nepozabna radijska zgodba

Jana Morelj je v Denis Avdić Showu spisala čudovito radijsko zgodbo, ki je pustila neizbrisen pečat v slovenskem medijskem prostoru. S svojo pristnostjo in iskrenostjo je pridobila zvesto občinstvo, ki bo njeno prisotnost v jutranjem programu zagotovo pogrešalo. Jana se je zahvalila vsem, ki so jo podpirali skozi leta in obljubila, da bo še naprej ostala del radijske družine.

“Ustvarili smo fantastično in nepozabno radijsko zgodbo, ki je pustila sledi v slovenskem medijskem prostoru,” je zaključila Jana in dodala, da verjame, da bo šov še naprej uspešno nadaljeval svojo pot.

EK; Facebook, Zajem zaslona Instagram

Radio ne bi obstajal brez Jamesa Clerka Maxwella, škotskega fizika in matematika. Znan je po svojem prelomnem delu na področju elektromagnetizma, še posebej, ko je v šestdesetih letih 19. stoletja razvil niz enačb. Tako imenovane Maxwellove enačbe opisujejo obnašanje električnih in magnetnih polj ter njihovo medsebojno delovanje. Te enačbe so napovedale obstoj elektromagnetnih valov, ki se skozi vesolje širijo s svetlobno hitrostjo. To je bila revolucionarna ideja, ki kaže, da je svetloba sama oblika elektromagnetnega sevanja.

Maxwellovo teoretično delo je tako postavilo temelje kasnejšemu razvoju radijske tehnologije. Z vzpostavitvijo koncepta, da lahko elektromagnetni valovi prenašajo energijo in informacije skozi vesolje, je Maxwell odprl vrata bodočim znanstvenikom, da raziskujejo in izkoriščajo te valove v komunikacijske namene. Prav sem bi lahko postavili začetek radia oziroma njegov nastanek.

Radio deluje? Heinrich Hertz potrdi Maxwellove teorije

Nemški fizik Heinrich Hertz je bil tisti, ki je eksperimentalno dokazal Maxwellove teorije. Med letoma 1886 in 1888 je izvajal poskuse, ki so dokazali obstoj elektromagnetnega valovanja. Izdelal je naprave, ki so lahko generirale in zaznavale te valove, s čimer je dejansko ustvaril prve radijske valove. Njegovo delo je potrdilo, da se elektromagnetni valovi lahko prenašajo po zraku, kar je kritičen korak k praktični brezžični komunikaciji.

Hertzovi poskusi so vključevali generiranje radijskih valov z uporabo oddajnika iskrišča in njihovo zaznavanje s preprostim sprejemnikom. Opazoval je obnašanje teh valov, kot je njihova zmožnost odboja, loma in polarizacije, s čimer je dodatno potrdil Maxwellove teoretične napovedi. Kljub Hertzovim pomembnim prispevkom ni predvidel praktične uporabe svojih odkritij v komunikaciji.

Več o tem kako deluje radio, si lahko pogledate tukaj.

Izum in zgodnji razvoj radia, od Nikole Tesle do Marconija

Nikola Tesla je pomembno prispeval k razvoju radijske tehnologije. V devetdesetih letih 19. stoletja se je ukvarjal z brezžičnim prenosom električne energije in signalov. Razvil je Teslino tuljavo, resonančno transformatorsko vezje, ki je sposobno generirati visokonapetostne visokofrekvenčne izmenične tokove. Tesla si je zamislil globalni brezžični komunikacijski sistem in izvedel številne poskuse, ki so pokazali izvedljivost brezžičnega prenosa signalov na velike razdalje.

Izumu radia pa se pogosto pripisuje italijanski izumitelj Guglielmo Marconi. Ta je gradil na temeljnem delu Hertza in Tesle, da bi ustvaril praktične brezžične komunikacijske sisteme. Leta 1895 je Marconi uspešno oddal brezžični signal na razdaljo približno milje oz. kilometra in pol. Z nadaljnjimi izpopolnitvami je dosegel večje razdalje prenosa.

Tako je do leta 1901 izvedel prvo čezatlantsko brezžično komunikacijo in poslal črko »S« v Morsejevi kodi iz Poldhuja v Cornwallu (Anglija) v St. John’s na Novi Fundlandiji (Kanada). Ta zgodovinski dosežek je pokazal potencial radia za premostitev ogromnih razdalj in spremenil komunikacijo, kot jo je poznalo človeštvo. Marconijevo delo mu je leta 1909 prineslo Nobelovo nagrado za fiziko, ki si jo je delil s Karlom Ferdinandom Braunom za njun prispevek k brezžični telegrafiji.

Vzpon radia v začetku 20. stoletja

Oseba, ki je radijsko tehnologijo potisnila še dlje, je bil kanadski izumitelj Reginald Fessenden.

Reginald Fessenden, kanadski izumitelj, je znatno napredoval v radijski tehnologiji, zlasti na področju prenosa zvoka. Leta 1906 je Fessenden dosegel prvi uspešen avdio prenos po radiu, oddajanje glasu in glasbe iz Brant Rocka v Massachusettsu. Ta oddaja je vključevala fonografski posnetek Händlovega »Larga«, Fessendenovo igranje »O Holy Night« na violino in branje iz Svetega pisma. Ta dogodek je zaznamoval pomemben mejnik, saj je radio preusmeril s preprostega prenosa Morsejeve kode na potencial za oddajanje kompleksnih zvočnih signalov.

Istega leta v zgodovini radia nastopi Lee de Forest, ki je razvil Audion. Gre za vakuumsko cev, ki je lahko ojačala električne signale. S tem je bilo bistveno izboljšano delovanje radijskih sprejemnikov in oddajnikov. Omogočeno je bilo boljše ojačanje in modulacija radijskih signalov, zaradi česar so bili zvočni prenosi jasnejši in zanesljivejši. Ta izum je predstavljal ključni razvoj, ki je tlakoval pot široki uporabi radijskega oddajanja.

Radio in komercialno radijsko oddajanje

Dvajseta leta prejšnjega stoletja so zaznamovala začetek komercialnega radijskega oddajanja. Radio je iz tehnološke zanimivosti prešel v medij množičnega komuniciranja s široko privlačnostjo javnosti.

KDKA v Pittsburghu, prva komercialna radijska postaja

2. novembra 1920 se je KDKA v Pittsburghu v Pensilvaniji zapisala v zgodovino in postala prva komercialna radijska postaja, ki je oddajala. Postaja je predvajala rezultate predsedniških volitev v ZDA med Warrenom G. Hardingom in Jamesom Coxom. Ta oddaja se pogosto šteje za rojstvo sodobnega radijskega oddajanja, saj je pokazala potencial radia za posredovanje pravočasnih novic in informacij širokemu občinstvu.

V dvajsetih letih 20. stoletja so se radijske postaje razširile po ZDA in drugih državah sveta. Pojav komercialnega radia je privedel do ustanovitve številnih radiodifuznih podjetij, vključno z National Broadcasting Company (NBC) in Columbia Broadcasting System (CBS). Radio je hitro postal priljubljen medij za novice, razvedrilo in glasbo ter dosegel milijone gospodinjstev.

Zlata doba radia, v času pred drugo svetovno vojno

Trideseta in štirideseta leta prejšnjega stoletja se pogosto imenujejo zlata doba radia. V tem obdobju je radio postal prevladujoča oblika množičnega medija, ki je zagotavljal zabavo in informacije širokemu občinstvu.

Radio je združeval družine, ljudje so se zbirali ob radiu, da bi poslušali najrazličnejše programe. Priljubljeni žanri so vključevali komedije, dramske serije, varieteje in glasbene predstave v živo.

Radio je igral tudi ključno vlogo pri posredovanju novic in programov o javnih zadevah. Med drugo svetovno vojno je bil radio bistven vir informacij, ki je zagotavljal posodobitve o poteku vojne in govore voditeljev, kot je predsednik Franklin D. Roosevelt. Njegovi »klepeti ob ognju« so pomagali pomiriti in obveščati ameriško javnost v težkih časih.

Radio oddaja Vojna svetov

Eden najbolj znanih dogodkov zlate dobe radia je bila oddaja »Vojna svetov« leta 1938, ki jo je režiral Orson Welles. Ta radijska drama, ki temelji na romanu H. G. Wellsa, je bila predstavljena kot niz novic, ki ustvarjajo realističen prikaz marsovske invazije. Oddaja je povzročila paniko v javnosti, saj so številni poslušalci verjeli, da so dogodki resnični, kar je poudarilo močan vpliv radia na občinstvo.

Regulacije radia in vzpon FM radia

Vlada ZDA je leta 1934 ustanovila Zvezno komisijo za komunikacije (FCC) za urejanje meddržavnih in mednarodnih komunikacij po radiu, televiziji, satelitu in kablu. FCC je bil ustanovljen za zagotovitev poštene in učinkovite uporabe elektromagnetnega spektra, preprečevanje motenj signala in spodbujanje javnega interesa. Ustanovitev FCC je pomenila pomemben korak v formalni ureditvi radiodifuzne industrije. Agencija je določila standarde za licenciranje, tehnično delovanje in urejanje vsebine, kar je oblikovalo razvoj in rast radijskega oddajanja v Združenih državah.

Vzpon FM radia in Edwin Howard Armstrong

Edwin Howard Armstrong, ameriški inženir in izumitelj, je revolucioniral radio s svojim izumom radia s frekvenčno modulacijo (FM) v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Radio FM je ponudil številne prednosti pred radiem z amplitudno modulacijo (AM), vključno z boljšo kakovostjo zvoka ter zmanjšano statiko in motnjami. Primeren je bil predvsem za oddajanje glasbe, saj je poslušalcem zagotavljal jasnejšo in prijetnejšo zvočno izkušnjo.

Kljub začetnemu odporu uveljavljene radijske industrije AM in regulativnim izzivom je FM radio postal priljubljen v 40. in 50. letih prejšnjega stoletja. Do šestdesetih let 20. stoletja je FM radio postal velika sila v oddajanju, zlasti za glasbene formate, kot so rock, jazz in klasična glasba.

Radio v moderni dobi

Od 60. do 80. let 20. stoletja sta radijski industriji sledili nadaljnji rasti in specializaciji. Povečalo se je število radijskih postaj, izdajatelji pa so se začeli osredotočati na določene formate in občinstvo.

Radijske postaje so sprejele posebne formate, da bi zadovoljile različne okuse in demografske podatke. Ti formati so vključevali novice, pogovorni radio, rokenrol, country, klasično in urbano sodobno glasbo. Vzpon radia, ki je predvajal najbolj priljubljene pesmi na podlagi prodaje in predvajanja, je v tem obdobju postal odločilna značilnost glasbenega radia.

Tranzistorski radijski sprejemniki spišejo novo dobo

Skok nazaj nam prikaže iznajdbo in razširjeno uporabo tranzistorskih radijskih sprejemnikov v petdesetih in šestdesetih letih 20. stoletja. S tem je bil radio bolj prenosljiv in dostopen. Za razliko od prejšnjih radijskih sprejemnikov z elektronkami so bili tranzistorski radijski sprejemniki majhni, na baterije in jih je bilo mogoče enostavno prenašati. Ta prenosljivost je ljudem omogočila poslušanje radijskih oddaj na poti, kar je še dodatno vključilo radio v vsakdanje življenje.

Digitalno zvočno oddajanje (DAB) in satelitski radio

Pojav digitalne tehnologije je prinesel pomembne spremembe v radijsko industrijo, izboljšal je kakovost zvoka in razširil nabor razpoložljivih kanalov.

Digitalno zvočno oddajanje (DAB) in satelitski radio sta se pojavila kot novi platformi za radijsko oddajanje. DAB je ponudil boljšo kakovost zvoka in učinkovitejšo uporabo radijskega spektra, kar je omogočilo večje število postaj in dodatne funkcije, kot so besedilne informacije. Satelitski radio, ki so ga zagotavljala podjetja, kot je SiriusXM, je ponujal široko paleto kanalov s pokritostjo po vsej državi, brez tradicionalnih omejitev prizemnega oddajanja.

Internetni radio in storitve pretakanja

Vzpon interneta v poznih 1990-ih in začetku 2000-ih je rodil internetni radio in storitve pretakanja. Platforme, kot sta Spotify in Apple Music, so uporabnikom omogočile pretakanje glasbe in radijskih vsebin na spletu, kar je omogočilo dostop do svetovnega občinstva. Internetni radio je ponudil večjo prilagodljivost in raznolikost ter poslušalcem omogočil odkrivanje nove glasbe in nišnih žanrov.

Avtor: ŽK, FOTO: pixabay.com

radio-zacetki

radio-vzpon

radio-od-zacetka-do-danes-1024×682

radio-od-ideje-do-vzpona-in-dalje-956×640

kdo-je-izumil-radio-1024×682