Ulala, Urška Klakočar Zupančič razgalila svoje oprsje?

LJUBLJANA – Predsednica Državnega zbora pokazala nekoliko preveč kože?

Fotografija predsednice državnega zbora v elegantni, a nekoliko drznejši opravi je v zadnjih dneh zanetila razpravo o bontonu, seksizmu in pričakovanjih, ki jih gojimo do žensk na visokih političnih položajih. Je bilo res treba o tem razpravljati, ali gre za nepotrebno moraliziranje?

Fotografija, ki je sprožila plaz odzivov

Predsednica državnega zbora, eden najvišjih političnih položajev v državi, se je znašla v središču pozornosti, potem ko je bila na družbenih omrežjih objavljena njena fotografija z dogodka v Državnem zboru. Slika, ki jo je na Twitterju delil novinar Bojan Požar s provokativnim komentarjem: »Opa. Sodeč po outfitu gre na vse ali nič …«, je dobesedno razburkala slovenski spletni prostor.

Za nekatere uporabnike je bil njen izgled nedopusten, celo žaljiv. »Kot pocestnica,« je pripomnila ena izmed komentatork. Drug uporabnik je zapisal: »Da se ji ne bo ftrgalo, besna je kot divja svinja,« kar je le še potrdilo, kako hitro lahko razprava o videzu zdrsne v vulgarno in sovražno retoriko. A niso vsi komentarji plavali v istem duhu. Nekateri so poskusili razpravo umiriti, denimo zapis: »Vsake oči imajo svojega malarja, zato je za izgled ne more in ne sme nihče obsojati. Če pa taka prihaja na delo, torej v DZ in to kot predsednica, pa je to NO GO,« je zapisal eden izmed uporabnikov, kar kaže na nekoliko bolj razumno stališče.

Bonton oblačenja: Ali smo pozabili na osnovna pravila?

Ko gre za bonton oblačenja v institucijah, kot je Državni zbor, velja, da se od funkcionarjev pričakuje urejenost, ki izraža spoštovanje do funkcije in okolja, kjer opravljajo svoje delo. Na spletni strani državnega zbora ni strogo zapisanih pravil glede oblačenja, a splošni bonton narekuje, da morajo biti oblačila profesionalna, nevtralna in primerna za javne nastope. Globoki dekolteji, prekratka krila in pretirano ozke obleke, ki bolj sodijo na rdečo preprogo ali gala večerje, v takšnem okolju običajno niso pričakovani.

Po mnenju protokolarne strokovnjakinje Mojce Pečečnik, ki jo je pred časom citirala RTV Slovenija, mora vsak funkcionar z oblačenjem posredovati sporočilo: »Sem resna oseba, ki spoštuje svojo vlogo in institucijo.« Seveda pa je meja med individualno izraženostjo in institucionalno primernostjo pogosto zabrisana. Kje je tista točka, ko eleganca postane »neprimernost«, in kdo to določi?

Standardi za moške in ženske: Dvojna merila?

Pričakovanja do oblačenja žensk v politiki so praviloma strožja kot do moških kolegov. Ste kdaj videli, da bi kdo komentiral obleko moškega poslanca, ki nosi pretesen suknjič ali barvite nogavice? Redko, če sploh kdaj. Ženske pa se znajdejo pod drobnogledom že zaradi barve šminke ali višine pet. Medtem ko bi lahko predsednica DZ ob istem dogodku nosila klasičen kostim, ki bi zagotovo »potrdil« njen profesionalni imidž, bi bila taka izbira morda obsojena kot dolgočasna in premalo ženstvena.

Sociologinja Manca Košir je že večkrat opozorila na to, kako morajo ženske v politiki hoditi po tanki črti med resnostjo in dostopnostjo. »Če so preveč formalne, jim očitajo, da so hladne in brez stila. Če so preveč sproščene, jih označijo za neprofesionalne,« je zapisala v eni izmed svojih analiz (poroča Mladina).

Kaj pravi zgodovina bontona v DZ?

Spomnimo se primerov iz preteklosti. Leta 2017 je eden od poslancev prišel na sejo v kavbojkah in supergah, kar je prav tako sprožilo manjšo razpravo o bontonu oblačenja. A reakcija je bila bistveno manj strupena. Zakaj? Ker so standardi za moške nižji? Ali morda zato, ker so moška oblačila manj pogosto povezana z izražanjem spolnosti?

Širša slika in javne objave o Urški Klakočar Zupančič

Predsednica Državnega zbora sproža burne debate in odzive, še posebej pri opozicijskih podpornikih:

Čeprav se morda zdi, da gre pri tem primeru za obrobno vprašanje, odraža širše težave družbe – od seksizma do pomanjkanja razprave o dejanskih političnih vprašanjih. Medtem ko so nekateri uporabniki Twitterja vneto razpravljali o globini dekolteja, se je isti dan razpravljalo o več pomembnih zakonodajnih predlogih. Kje so bili vsi komentatorji takrat?

V resnici so bila oblačila predsednice DZ prav to – sporočilo. Toda, kaj natančno je želela sporočiti, je stvar interpretacije. Morda je želela poudariti svojo individualnost ali preseči stroge politične norme. Morda pa je šlo zgolj za napačno presojo, ki je izzvala nepričakovano razburjenje. Kakorkoli, če bomo politiko ocenili le na podlagi videza, se nam lahko zgodi, da bomo spregledali njeno bistvo.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www