Vse več gospodinjstev se odloča za toplotne črpalke zrak/voda, saj se zdi, da so stroški ogrevanja z njimi precej nižji v primerjavi s kurilnim oljem ali plinom. A kako je v resnici? Najnovejši neodvisni test, ki ga je opravila potrošniška organizacija ZPS (poročajo v februarski izdaji 2025), razkriva zanimive podrobnosti, ki bi jih morali poznati preden zapravite več tisoč evrov za novo napravo.

Toplotna črpalka – rešitev za vsak dom? Ne nujno.

Najprej ključno vprašanje – ali sploh potrebujete toplotno črpalko? Mnogi si predstavljajo, da bo naprava “kar sama” poskrbela za nizke stroške ogrevanja, ne da bi bilo treba narediti karkoli drugega. Napaka! Če imate slabo izolirano hišo ali stare radiatorje, ki zahtevajo visoke temperature predtoka (nad 55 °C), je lahko izkoristek precej slabši od pričakovanega. ZPS opozarja, da z vsakim dodatnim dvigom temperature za 1 °C pade grelno število COP za približno 2,5 %.

Praktičen primer? Če vaša hiša potrebuje ogrevanje na 40 °C, bo črpalka porabila bistveno manj energije kot pri 55 °C, kjer lahko stroški hitro narastejo. Tako se hitro znajdete v situaciji, ko “varčno ogrevanje” postane precej manj varčno, še posebej, če jo uporabljate skupaj z obstoječimi radiatorji brez predhodne prenove sistema.

Kateri modeli so se najbolje odrezali?

ZPS je na testu preizkusila več modelov pri različnih zunanjih temperaturah (-15 °C, -7 °C, -2 °C, 2 °C, 7 °C in 12 °C) ter v različnih režimih delovanja. Glavne ugotovitve testa so:

• Najbolje so se odrezali modeli Weishaupt Aeroblock WAB 11-A-RME-A, Ariston Nimbus 50 M NET R32 in Panasonic Aquarea L-Serie – pri čemer je Weishaupt dosegel najvišjo skupno oceno.

• Toshiba Estia R32 je bila razočaranje, saj je pri 7 °C dosegla precej nižjo oceno COP kot konkurenca.

• Samsung EHS Mono HT Quiet AE080BXYDEG/EU je imel dobre rezultate, a so uporabniki poročali o nekoliko glasnejšem delovanju.

• LG Therma V je izstopal pri uporabniški izkušnji, saj ima pregleden nadzorni sistem, a nekoliko višjo ceno.

Kaj je pomembnejše – talno ali radiatorsko gretje?

Če gradite novogradnjo ali prenavljate hišo, potem brez dvoma izberite talno ogrevanje. Zakaj? Ker omogoča delovanje toplotne črpalke pri nižjih temperaturah vode (30-35 °C), kar pomeni boljši izkoristek in nižje stroške elektrike. ZPS izpostavlja, da je bila učinkovitost toplotnih črpalk pri talnem ogrevanju bistveno boljša kot pri radiatorskem – razlike v letni učinkovitosti (SCOP) so lahko tudi več kot 30 %!

Če pa imate že vgrajene radiatorje in jih ne nameravate zamenjati, potem bodite pozorni, saj boste morda morali investirati v večje grelne površine, da nadomestite nižjo temperaturo predtoka.

Monoblok ali split? Razlika ni le v ceni.

Na voljo sta dve glavni izvedbi toplotnih črpalk:

1. Monoblok – celoten sistem je v zunanji enoti, od koder je preko vodnih cevi povezan z ogrevalnim sistemom hiše. Prednost? Lažja montaža. Slabost? Možnost zamrzovanja cevi ob izpadu elektrike, če zaščita ni ustrezna.

2. Split sistem – zunanja in notranja enota sta povezani s hladilnim sredstvom (freonom), kar zmanjša možnost zamrzovanja. Slabost? Zahtevnejša in dražja montaža ter potreba po certificiranih monterjih.

ZPS svetuje, da se monoblok splača v blagih podnebjih, kjer so dolgotrajne nizke temperature redke, medtem ko je split varnejša izbira v hladnejših območjih.

Glasnost – še vedno problem pri nekaterih modelih

Velik pomislek pri nakupu je glasnost naprave, še posebej, če živite v strnjenem naselju. ZPS poroča, da so se proizvajalci v zadnjih letih izboljšali pri tem kriteriju, vendar še vedno ni modela, ki bi bil povsem tih.

• Najbolj tiha na testu je bila Panasonic Aquarea L-Serie, vendar le v določenih režimih.
• Samsung EHS Mono HT Quiet se je izkazal za glasnejšega od pričakovanj, kljub oznaki “Quiet”.

Če želite mirne odnose s sosedi, se pred nakupom prepričajte, kako glasna je črpalka pri polni moči in ali jo lahko namestite tako, da ne bo motila okolice.

No, ali se toplotna črpalka splača?

Če imate dobro izolirano hišo, talno gretje in dovolj prostora za zunanjo enoto, potem je odgovor DA – prihranili boste pri stroških ogrevanja in zmanjšali vpliv na okolje. Če pa imate stare radiatorje, slabo izolacijo ali živite na območju, kjer so temperature pogosto pod -10 °C, potem premislite, ali se vam investicija res splača.

Ne pozabite tudi, da Eko sklad ponuja subvencije, vendar morate izbrati model, ki ustreza njihovim kriterijem sezonske učinkovitosti (ηs). Nekateri modeli, ki so se na testu dobro odrezali, morda ne izpolnjujejo pogojev za sofinanciranje – to je še en dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri izbiri.

Pripravil: N. Z.

Vir: ZPS

LJUBLJANA – Cepiva proti covidu-19 so v Sloveniji postala neželeno blago. Medtem ko se javno zdravje ukvarja s posledicami pandemije in dolgim covidom, se v skladiščih in smetiščih kopiči še en problem: neporabljeni odmerki. Po ocenah je bilo do danes zavrženih že za več kot 71 milijonov evrov cepiv, ki so jim potekli roki uporabe – in čeprav zanimanje za cepljenje vztrajno upada, nove pošiljke še kar prihajajo.

Zamisel, da bo množično cepljenje izkoreninilo virus, se je sčasoma izkazala za optimističen scenarij – podobno kot pri sezonski gripi virus ostaja in mutira, a navdušenje nad cepljenjem je zamrlo. Če smo v letih 2021 in 2022 spremljali dolge vrste pred cepilnimi centri, danes v njih večinoma sameva osebje.

Koliko cepiv je bilo dejansko porabljenih – in koliko zavrženih?

Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) razkrivajo realnost, ki je vse prej kot spodbudna:

• Slovenija je prejela skoraj 7,7 milijona odmerkov cepiv, katerih nabava je davkoplačevalce stala 160 milijonov evrov.
• Porabljenih je bilo le 3,15 milijona odmerkov.
• Zavrgli smo jih več, kot smo jih uporabili – 3,38 milijona odmerkov.
• Doniranih je bilo še dodatnih 844.000 odmerkov, katerih vrednost znaša približno 17,7 milijona evrov.

Če preračunamo: povprečna cena enega odmerka je bila slabih 21 evrov, kar pomeni, da smo s cepivi, ki so končala v smeteh, izgubili več kot 71 milijonov evrov. Kljub temu pa bo do konca februarja v smeti romalo še dodatnih 82.440 odmerkov, kar predstavlja še 1,7 milijona evrov izgube, poroča Delo.

Zakaj še vedno dobivamo nova cepiva, če starih ne porabimo?

Cepiva niso bila kupljena posamično, ampak v okviru pogodbe, ki jo je z dobavitelji podpisala Evropska komisija. Slovenija je v okviru tega sporazuma sprejela obveznost prevzema določenega števila odmerkov. Čeprav je država v pogajanjih uspela zmanjšati količine novih dobav, ostajajo številke precej višje od dejanskih potreb.

Ministrstvo za zdravje pojasnjuje, da je Slovenija do leta 2026 pogodbeno zavezana k prevzemu cepiv proizvajalca Pfizer/BioNTech, poroča Delo.

Kaj to pomeni v praksi?

• Tudi če cepljenje praktično zamira, cepiva še vedno prihajajo.
• Če jih ne uporabimo, jih uničimo – in plačamo.

Neujemanja v podatkih: koliko ljudi je bilo sploh cepljenih?

Analiza podatkov razkriva še eno neprijetno dejstvo: tudi številke o cepljenju se ne ujemajo.

V marcu lani so podatki iz baze NIJZ kazali, da je bilo v letih 2020–2022 skupaj opravljenih 3.097.164 cepljenj. Ko pa je NIJZ letos posredoval nove številke, se je pokazalo, da je bilo opravljenih le 3.085.903 cepljenj – 10.000 manj.

Kako je to mogoče?

“Elektronski register cepljenih oseb je dinamična baza podatkov, ki se dnevno posodablja. Izvajalci cepljenj lahko naknadno popravljajo in brišejo podatke, zato se številke neprestano spreminjajo,” pojasnjujejo na NIJZ, poroča Delo.

V prevodu: podatki, ki so veljali lani, letos niso več enaki.

Kakšne so posledice?

Zdravniki in analitiki opozarjajo, da takšne spremembe v podatkih – še posebej pri tako občutljivi temi, kot je cepljenje – ne prispevajo k zaupanju javnosti.

“Neujemanje podatkov vzbuja dvom o preglednosti in kakovosti evidentiranja ter poročanja. Če podatki niso konsistentni, kako naj jim javnost zaupa?” se sprašuje specialist javnega zdravja Dušan Nolimal, ki je v preteklosti deloval na NIJZ.

Po njegovih besedah je primer covidnih cepiv le vrh ledene gore, saj so podobna neskladja opazili tudi na drugih področjih zdravstva.

“Ker NIJZ deluje predvsem v interesu vlade, da ohranja podobo zdravstvenih ukrepov v pozitivni luči, vprašanja o strokovnosti in odgovornosti pogosto ostajajo ob strani,” dodaja Nolimal (poroča Delo).

Je mogoče kaj spremeniti?

Zgodba o covidnih cepivih v Sloveniji je lekcija o tem, kako se lahko slabo načrtovanje in togost birokratskih pogodb izkažeta za drago napako.

Kaj bi lahko storili bolje?

• Bolj natančno načrtovanje potreb in fleksibilnejše pogodbe. Namesto toge zaveze bi morali imeti možnost prilagajanja količin dejanskemu povpraševanju.
• Večja transparentnost pri naročilih in porabi. Javnost ima pravico vedeti, koliko cepiv je bilo dejansko porabljenih, zavrženih ali podarjenih.
• Bolje usklajeni podatki. Če se številke lahko spreminjajo več let za nazaj, kako so bile sploh sprejete pomembne odločitve na podlagi teh podatkov?

Čeprav je covid-19 v zavesti javnosti že v ozadju, bodo odločitve, sprejete v času pandemije, še dolgo imele finančne in politične posledice.

Pripravil: N. Z.

Vir: Delo, info360.si, NIJZ

V zadnjih 24 urah je policijska uprava Ljubljana obravnavala več kaznivih dejanj, a dva primera posebej izstopata – napad na policista in predrzna tatvina za Bežigradom.

Napad na pooblaščeno uradno osebo

Ko se napetost v družbi stopnjuje, se vse pogosteje znajdejo na udaru tudi tisti, ki skrbijo za red in varnost. Eden takšnih primerov se je zgodil v zadnjih urah, ko je policist postal tarča napada. Osumljenec je bil nemudoma obvladan in pridržan, okoliščine pa so še predmet intenzivne preiskave.

Napad na policista je več kot le fizični obračun – gre za neposreden izziv pravnemu redu, vprašanje spoštovanja avtoritete in, če hočete, tudi simptom širših družbenih napetosti. Medtem ko se policija trudi vzdrževati ravnotežje med avtoriteto in umirjenim pristopom, so nekateri posamezniki pripravljeni prestopiti mejo dovoljenega. Takšni incidenti niso zgolj kazniva dejanja – so indikator širših težav, ki jih ni mogoče ignorirati.

Drzna tatvina v Bežigradu – nova taktika prevarantov?

Policisti so včeraj obravnavali izredno premeteno tatvino, ki se je odvila v Bežigradu nekaj pred 13. uro. Storilec je izkoristil dobro znano psihološko igro – klic pod pretvezo dostavljavca pošiljke. Oškodovanka je nasedla zvijači in za trenutek zapustila stanovanje, kar je bilo dovolj, da je neznanec pobral nakit in izginil. Škoda? Nekaj tisoč evrov. Opis osumljenca je skop, a vseeno daje slutiti, da ne gre za amaterja – zamaskiran, oblečen v temno, čokate postave, visok približno 170 cm.

Takšne prevare niso novost, a kažejo na evolucijo metod storilcev – manj vlomov, več izkoriščanja človeške narave. Niso več le vlomilci, so psihološki manipulatorji.

Val vlomov – najbolj prizadeti Moste in Domžale

Očitno je bilo v zadnjih 24 urah tudi precej vlomilskih akcij. Med osmimi primeri jih je nekaj še posebej izstopajočih:

• Logatec – Vlom v hišo, izginila gotovina, škoda okoli 1.000 evrov.
• Domžale – Vlom v vrtno lopo, storilci so si prilastili kolo in orodje, škoda 1.500 evrov.
• Šiška – Vlom v klet stanovanjskega objekta, ukradena gotovina v vrednosti 1.500 evrov.
• Moste – Vlom v skladišče podjetja, odnesli več tisoč evrov vredne kovinske izdelke.

Medtem ko so vlomi v hiše pričakovani, je ropanje skladišč vse pogostejša tarča, saj storilci vedo, da so tam vrednosti višje, varnost pa pogosto slabša.

7 kg konoplje pod nosom kriminalistov

Ljubljanski kriminalisti so po pridobljeni sodni odredbi opravili hišno preiskavo pri 46-letniku in naleteli na obsežno zbirko posušene konoplje – več kot 7 kilogramov! Poleg tega so zasegli tudi pripomočke za gojenje, kar kaže na organizirano dejavnost, ne zgolj hobi za osebno uporabo. Osumljenca čaka kazenska ovadba, medtem pa policisti nadaljujejo zbiranje dokazov.

V zadnjem letu so takšne zasege pogostejše, kar kaže na to, da se “podzemna proizvodnja” marihuane v Sloveniji razvija hitreje, kot bi marsikdo pričakoval.

konoplja-vir PU Ljubljana

Pripomočki za gojenje konoplje, vir PU Ljubljana

gojenje-konoplje-vir PU Ljubljana

Prometne nesreče

Policisti so v zadnjih 24 urah obravnavali 31 prometnih nesreč z materialno škodo in 7 z lažjimi telesnimi poškodbami. Med izstopajočimi:

• Celovška cesta, Ljubljana – Kolesar je zaradi napačnega manevra padel in se po nepotrebnem poškodoval.
• Medno – Klasična zgodba: prekratka varnostna razdalja, dva poškodovana voznika, isti vzrok.
• Moste – Ponovitev zgodbe iz Mednega, očitno voznikom zmanjkuje potrpljenja.
• Cesta padlih borcev – Neprilagojena hitrost je povzročila trk, oba voznika poškodovana.

Vse več nesreč je posledica naglice, nepozornosti in samozavesti, ki je pogosto precenjena. Vožnja ni zgolj mehanski postopek – je umetnost predvidevanja, prilagajanja in spoštovanja omejitev.

Kolesar pobegnil s kraja nesreče – policija prosi za pomoč

Na Slovenski cesti v Ljubljani se je zgodil incident, kjer je kolesar po trčenju ponudil pomoč poškodovani kolesarki, nato pa izginil. Zakaj? Strah pred posledicami? Nevednost? Policija zdaj poziva vse, ki bi imeli kakršnekoli informacije, da pokličejo 113 ali 01 583 88 20.

Policija vnovič opozarja: bodite previdni, zaščitite svoje premoženje in ne nasedajte prevarantom! V zadnjih 24 urah so bile obravnavane številne tatvine, vlomi in napadi, kar pomeni, da storilci ne počivajo – a tudi policija ne. Namen ni širjenje panike, temveč krepitev ozaveščenosti.

Pripravil: N. Z.

Vir: PU Ljubljana

LJUBLJANA – Marta Kos pod drobnogledom: Kje so prihranki in kako je prišla do premoženja?

Marta Kos, slovenska kandidatka za evropsko komisarko, je pred odborom Evropskega parlamenta razkrila svoje premoženjsko stanje in tako potrdila, da ima na svojih računih prihranjenih približno milijon evrov. To razkritje je sprožilo različne odzive javnosti in medijev, še posebej na družbenih omrežjih, kjer so se pojavili anonimni komentarji z vprašanji o izvoru njenega premoženja.

Finančna preglednost ali razlog za skrb?

Kosova, ki je bila v preteklosti veleposlanica v Nemčiji in Švici, je izjavila, da je njeno premoženje rezultat dolgoletne kariere na visokih diplomatskih položajih ter svetovalnih funkcij. Med pomembnejšimi svetovalnimi vlogami je omenila sodelovanje z Evropsko nogometno zvezo (UEFA) leta 2021, poleg tega pa je bila tudi višja svetovalka v bruseljskem lobističnem podjetju Kreab, poroča Politico (Politico, 2024).

Kljub temu, da ni dokazov o nezakonitih dejavnostih, nekateri anonimni komentarji na družbenih omrežjih odpirajo vprašanja o viru njenega premoženja. Na primer, ena izmed komentatork je na Facebooku zapisala: “Tisti, ki ste že v STARTU PRICELI s polivanjem gnojnice po M. Kos, najprej dokazati, da res ima MIO €, potem pojasniti kje, kdaj je bila zaposlena, KOLIKŠEN je bil dohodek, so plačani davki.” Drug komentator pa je dodal: “Premalo hoče, še več, prekleta gamat pokvarjena.” Takšni komentarji odražajo nezadovoljstvo in skepticizem glede politične elite, predvsem pa odpira vprašanja o preglednosti v politiki.

Ko Marta Kos obmolkne. pic.twitter.com/cweex9NQag

— Marko (@Marko63705437) October 3, 2024

Zakaj so takšna razkritja pomembna?

Evropska unija od komisarskih kandidatov zahteva popolno preglednost glede premoženja, s čimer želijo zagotoviti, da ni navzkrižja interesov pri opravljanju njihovih funkcij. Po poročanju Reporterja so bili kandidati dolžni razkriti svoje finančne interese, vključno z zaslužki v zadnjem desetletju, deleži v podjetjih, premoženjem ter sodelovanjem z različnimi organizacijami. Marta Kos ni edina kandidatka, ki je razkrila svoje premoženje; grški kandidat za komisarja Apostolos Tzitzikostas je na primer prijavil velik portfelj nepremičnin, vključno s 16 stanovanji in več zemljišči, kar je izpostavil tudi Politico (Politico, 2024).

Milijonarka Marta Kos utegne imeti v Bruslju še velike težavehttps://t.co/BOgjRIX9aH pic.twitter.com/HaoNr3lzdQ

— RevijaReporter (@RevijaReporter) October 4, 2024

Anonimni odzivi in javna percepcija

Na družbenih omrežjih se je zgodba o Kosovi hitro razširila. Komentatorji so izpostavili, da javnost premalo pozna, kako politiki pridejo do svojega premoženja. Vprašanje o Kosovi vlogi in njenem premoženju odpira večjo debato o zaupanju v politiko in preglednosti visokih uradnikov. Eden izmed komentarjev se glasi: “A se narod sploh zaveda, kaj ti ljudje igrajo, na kakšen način so prišli do premoženja, denarja in kakšne vsote skrivajo v davčnih oazah?”

Kosova je sicer že prej poudarila, da je bila vedno odgovorna glede prijave premoženja in da vse njene svetovalne dejavnosti sledijo pravilom. Njeno premoženje naj bi bilo tudi rezultat odgovornega varčevanja in dolgoletne kariere v diplomaciji.

Kaj sledi?

Marta Kos bo kmalu zaslišana pred odborom Evropskega parlamenta, kjer bo podrobneje pojasnila svoje premoženjsko stanje in odgovorila na vprašanja o svojih svetovalnih dejavnostih. Ta postopek bo odločilen pri potrditvi njene kandidature za komisarko. Kot poroča Politico, mora odbor preveriti vse kandidatke do sredine oktobra, nato pa bodo sledila zaslišanja, kjer bo Marta Kos imela priložnost dodatno pojasniti svoje delo in premoženje.

Kakorkoli že, javnost je razdeljena, mnogi pa bodo pozorno spremljali, kako bo Kosova odgovarjala na vprašanja glede svojih financ in svetovalnih dejavnosti. Anonimni komentatorji na družbenih omrežjih so pokazali, da zaupanje v politične elite ni več samoumevno in da javnost zahteva večjo odgovornost ter preglednost pri takšnih imenovanjih.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www