Zakaj je košarica z živili vedno dražja? Razkrivamo vzroke in iščemo rešitve

Spomnite se časov, ko ste lahko s 10 evri kupili dovolj živil za cel teden? Danes se zdi, da je to le še spomin. Cene hrane se dvigujejo z neverjetno hitrostjo, in to kljub temu, da plače večini ljudi ne sledijo temu trendu. Zakaj je košarica z živili postala tako težka? Potopimo se v svet trgovskih polic in skupaj razkrijmo skrivnosti, ki stojijo za visokimi cenami hrane.

  • Inflacija: Tihi morilec denarnice

Inflacija je kot tihi morilec, ki počasi, a zagotovo, razjeda našo kupno moč. Ko vse stvari postanejo dražje, seveda tudi hrana ne uide temu trendu. Vendar pa je inflacija le en delček sestavljanke. V Sloveniji smo v zadnjih letih priča zmerni inflaciji, vendar pa so cene hrane rasle hitreje kot povprečje.

  • Energetska kriza: Dražji transport, dražja hrana

Povečanje cen nafte in plina je imelo neposreden vpliv na stroške proizvodnje in prevoza hrane. Od pridelave na polju do transporta v trgovine – vsak korak v procesu je postal dražji. To seveda pomeni, da se stroški na koncu prenesejo na potrošnika. »Povečane cene goriva so v zadnjih letih znatno povečale stroške transporta hrane,« poroča Svetovna banka. V Sloveniji, kjer je kmetijstvo razpršeno in so transportne poti daljše, se je ta vpliv še posebej poznal.

  • Podnebne spremembe: Nevarnost za pridelek

Ekstremni vremenski pojavi, kot so suše, poplave in neurja, povzročajo znatno škodo na pridelkih. Manjša količina hrane na trgu pomeni višje cene. »Podnebne spremembe so vse večja grožnja za globalno prehransko varnost,« opozarja Organizacija za prehrano in kmetijstvo (FAO). Tudi Slovenija ni izjema, saj so kmetje v zadnjih letih soočeni s vse pogostejšimi vremenskimi ekstremi.

  • Pomanjkanje konkurence: Oligopol na trgu

Na slovenskem trgu s prehrambenimi izdelki vlada oligopol, kar pomeni, da le nekaj velikih podjetij obvladuje večji del trga. To pa pomeni manjšo konkurenco, kar seveda ne gre na roko potrošnikom. Ko je konkurence manj, imajo podjetja več prostora za dvigovanje cen, saj vedo, da bodo potrošniki kljub višjim cenam še vedno kupovali njihove izdelke.

Vloga države: Vloga države pri oblikovanju cen hrane je ključna. Subvencije kmetijstva naj bi spodbujale proizvodnjo hrane in s tem zniževale cene. Vendar pa se postavlja vprašanje, ali so te subvencije res učinkovite in ali denar konča pri pravih prejemnikih. Poleg tega država z davki na hrano (npr. DDV) neposredno vpliva na končne cene.

Vpliv potrošnikov: Tudi potrošniki imamo v rokah določeno moč. Zavedanje o pomenu zdrave prehrane in lokalno pridelane hrane se povečuje. Vse več ljudi se odloča za nakup izdelkov iz ekološke pridelave, kar lahko vpliva na ponudbo in s tem tudi na cene. S skupnimi akcijami in bojkoti lahko potrošniki izrazijo svoje nezadovoljstvo in tako prisilijo trgovce, da spremenijo svoje poslovanje.

Trgovske marže: Kdo zasluži na naših nakupih?

Kot smo že omenili, imajo velike trgovske verige v Sloveniji izjemno moč na trgu. Ta moč izkoriščajo pri pogajanjih s proizvajalci, kar jim omogoča, da dosežejo ugodnejše pogoje. Vendar pa se te nižje cene ne prenesejo vedno na potrošnike. Marže trgovcev se v zadnjih letih nenehno povečujejo. »Trgovci imajo večjo moč pri pogajanjih s proizvajalci, kar jim omogoča, da dosežejo ugodnejše pogoje,« meni ekonomist Janez Pavšec. To pomeni, da del denarja, ki ga plačamo za hrano, konča v žepih velikih trgovskih verig.

Veliki finančni igralci pogosto stavijo na rast ali padec cen surovin, kot so pšenica, koruza in soja. Ko se cene teh surovin dvignejo, seveda to vpliva tudi na cene končnih izdelkov. To je kot nekakšno igranje na borzi, kjer se hrana uporablja kot sredstvo za zaslužek. Ko se veliki finančni igralci odločijo, da bodo nakupili večje količine surovin, to povzroči povečanje povpraševanja in posledično tudi cen. To je še en dejavnik, ki prispeva k višjim cenam hrane na policah trgovin.

Primerjava s tujino: Kje je hrana cenejša?

Pogosto slišimo, da je hrana v sosednjih državah cenejša kot v Sloveniji. A ali je to res in zakaj? Če primerjamo cene osnovnih živil v Sloveniji s sosednjimi državami, kot so Avstrija, Hrvaška in Italija, ugotovimo, da so cene v Sloveniji večinoma višje. Razlogi za to so različni:

  • Višji davki: V Sloveniji so davki na hrano višji kot v nekaterih sosednjih državah. To seveda neposredno vpliva na končne cene.
  • Manjša konkurenca: Kot smo že omenili, na slovenskem trgu vlada oligopol, kar pomeni manjšo konkurenco in višje cene. V nekaterih drugih državah je konkurenca med trgovci večja, kar pritiska na cene.
  • Višji stroški dela: Višji stroški dela v Sloveniji se odražajo tudi v višjih cenah hrane.
  • Različni sistemi subvencioniranja kmetijstva: Sistemi subvencioniranja kmetijstva se med državami razlikujejo, kar vpliva na stroške proizvodnje in s tem tudi na končne cene.

Možne rešitve:

Kako lahko zmanjšamo cene hrane v Sloveniji? Možnosti je več:

  • Okrepiti konkurenco: Spodbujati nastanek novih trgovskih verig in omejiti moč velikih trgovskih koncernov.
  • Spodbujati lokalno pridelavo: Podpreti kmete pri proizvodnji hrane za lokalni trg, s tem bi se skrajšale transportne poti in zmanjšali stroški.
  • Izobraževati potrošnike: Pomoč potrošnikom pri izbiri izdelkov in prihranku denarja.
  • Spremeniti davčno politiko: Znižanje davkov na osnovna živila bi lahko pripomoglo k nižjim cenam.
  • Uvesti mehanizme za nadzor cen: V nekaterih državah obstajajo mehanizmi za nadzor cen osnovnih živil. To bi lahko bila tudi ena izmed možnosti za Slovenijo.
  • Spodbujati združevanje kmetov: S skupnimi nastopi na trgu bi kmetje lahko izboljšali svoj pogajalski položaj in tako dosegli boljše cene za svoje izdelke.

Visoke cene hrane v Sloveniji so rezultat kompleksnega prepleta različnih dejavnikov. Od globalnih trendov, kot so podnebne spremembe in energetska kriza, do lokalnih razmer, kot so tržna koncentracija in davčna politika. Rešitev problema ni enostavna in zahteva sodelovanje vseh deležnikov – države, kmetov, trgovcev in potrošnikov. S skupnimi prizadevanji lahko dosežemo bolj ugodne cene hrane in s tem izboljšamo življenjski standard vseh prebivalcev Slovenije.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Freepik