Če bi kdo še pred letom dejal, da bo tehnološki velikan Meta, pod vodstvom Marka Zuckerberga, razpustil ključne programe za spodbujanje raznolikosti in enakopravnosti, bi verjetno zvenelo skoraj neverjetno. Danes pa ta poteza ni zgolj resničnost, temveč eden izmed najodmevnejših premikov v korporativni politiki zadnjih let. Kaj se skriva za odločitvijo, ki je razburkala tehnološko industrijo?

Sprememba smeri – novi časi, nova pravila

Meta je z ukinitvijo pobud za raznolikost, enakopravnost in vključevanje (DEI) odprla Pandorino skrinjico vprašanj o svojem strateškem kompasu. Podjetje je ukinilo specifične cilje pri zaposlovanju žensk in predstavnikov etničnih manjšin ter razpustilo svojo ekipo za raznolikost in vključevanje. Prav tako se je poslovilo od programa za raznolikost dobaviteljev. Zveni suhoparno? Nikakor. Gre za ključne spremembe, ki imajo lahko posledice daleč prek meja korporativnih pisarn.

Trumpova administracija in povratni veter

Ne moremo mimo dejstva, da spremembe prihajajo tik po izvolitvi Donalda Trumpa. Njegova politika je že med prvim mandatom močno nasprotovala tovrstnim iniciativam, ki so se razmahnile po gibanju Black Lives Matter. Republikanci programom DEI očitajo, da ustvarjajo “obratno diskriminacijo” in podjetja silijo v kvote, ki po njihovem mnenju ne odražajo sposobnosti posameznikov.

Zdi se, da Meta – nekoč znana po tem, da je “postavljala pravila igre” – zdaj igra politično varno igro. V oči bode dejstvo, da je Zuckerberg kmalu po izvolitvi Trumpu prispeval milijon dolarjev za sklad inavguracije ter najel republikanca za vodjo odnosov z javnostmi. To je več kot samo signal – je strategija.

Zakaj ukinitev prav zdaj?

Vprašanje, ki si ga mnogi zastavljajo, je, zakaj prav zdaj? Ali gre za odziv na politične pritiske ali le za optimizacijo stroškov? Tudi drugi tehnološki velikani niso ostali neomajni: že decembra je Amazon napovedal ukinitev svojih “zastarelih” DEI programov. Njihov argument? “Namesto ločenih pobud želimo graditi enotno, vključujočo kulturo na vseh ravneh.” Lepo zveni, a kritiki opozarjajo, da je to pogosto prvi korak k zmanjševanju odgovornosti podjetja za resnično raznolikost.

Burja odzivov – enotni korak ali korak nazaj?

Odločitve Mete niso le poslovna strategija, temveč družbeni signal. Zagovorniki raznolikosti opozarjajo, da se tehnološka industrija vrača v čase, ko je bila priložnost rezervirana predvsem za belopolte moške. Statistike kažejo, da so bili DEI programi v preteklih letih ključni za povečanje števila zaposlenih iz različnih okolij – zlasti žensk in pripadnikov manjšin – na ključnih položajih.

Toda tudi podporniki sprememb imajo svoj argument: “Ali raznolikost sploh šteje, če je dosežena zaradi kvot, ne pa sposobnosti?” se sprašujejo. Nekateri menijo, da so programi, ki so imeli kvantitativne cilje, morda ustvarili vtis, da posamezniki niso uspeli zaradi svojih zaslug, temveč zaradi politike podjetja.

Kaj to pomeni za prihodnost?

Čeprav Meta trdi, da bo še naprej zaposlovala kandidate iz različnih okolij, se postavlja vprašanje, ali bo podjetje zmoglo ohraniti svojo globalno ugledno podobo. Na koncu je vprašanje, ali lahko podjetje gradi vključujočo kulturo brez konkretnih zavez.

Ta poteza bo zagotovo vplivala na druge velikane, ki spremljajo vsak korak Mete – naj gre za Google, Apple ali druge. Če bo Meta znižala stroške brez izgube ugleda, bo morda sprožila val podobnih odločitev v celotni panogi.

Napisal: E. K.

Vir: Facebook, Freepik

V zadnjih letih smo bili priča naraščajoči prisotnosti LGBTQ+ likov in zgodb v medijih, zlasti v otroških vsebinah. Vendar pa se zdi, da se ti poskusi spreminjajo v dvojno zgodbo, kjer ena stran slavi večjo vidnost in sprejemanje, medtem ko druga, predvsem tisti, ki se bojijo sprememb ali neudobnih pogovorov, pogosto omejuje te teme. In čeprav smo že nekajkrat videli, da so studii, kot je Disney, delali na vključevanju raznolikosti v svoje produkcije, je odločitev, ki jo je ta studio sprejel glede svoje prihajajoče animirane serije Win or Lose, sprožila val presenečenja, kritike in razprav.

Kaj se je zgodilo z transspolnim likom?

Win or Lose, serija studia Pixar, ki bo februarja 2025 premierno predvajana na Disney+, je bila najprej obetavna novost – serija, ki se osredotoča na mladostnike, njihovo življenje izven športnega igrišča in pristne, osebne zgodbe. Ena izmed teh zgodb je bila zgodba o transspolnem liku, ki bi, kot se je sprva zdelo, omogočila mladim transspolnim osebam pomembno reprezentacijo v priljubljenih medijih.

A potem je prišel presenetljiv preobrat – Disney je odstranil del zgodbe, ki se je nanašal na transspolno identiteto tega lika. Sodeč po poročilih je bila odločitev sprejeta v upoštevanju mlajšega občinstva. Kot so pojasnili pri Disneyju, so se odločili, da naj se “takšne pogovore prepustijo staršem”, ki naj bi o teh temah odločali in jih predstavili svojim otrokom po lastni presoji. Ni dolgo trajalo, da so se začeli vrstiti protesti in kritike, predvsem s strani tistih, ki so pričakovali bolj odprt pristop in večjo vključitev transspolnih zgodb v glavne medije.

Poglejmo nekoliko globlje – Kaj to pomeni za industrijo?

Zgodba o tem, kako Disney, podjetje z globalnim dosegom in vplivom, izloči transspolni lik iz serije, je, da se znajdemo na prelomnici, ko gre za vključevanje LGBTQ+ oseb v medije, namenjene mladim. Na eni strani imamo iskreno podporo tistih, ki verjamejo v pravično zastopanost, medtem ko na drugi strani obstajajo pomisleki, da bi ta predstavljena raznolikost lahko vplivala na prodajo in dostopnost v državah, kjer so LGBTQ+ tematske vsebine še vedno tabu. Predvsem gre za geopolitične in kulturne vplive, kjer cenzura pogosto prevlada nad vključevanjem tem, kot je transspolnost, zlasti v državah, ki so konservativne in protistrpne.

S tem se Disney sooča z resno dilemo: Kako zadovoljiti zahteve globalnega trga, ki se razteza od zahodnih liberalnih družb, kjer so pravice LGBTQ+ že dobro uveljavljene, do držav, kjer so takšni liki in teme preprosto nezaželeni ali celo prepovedani? To postavlja vprašanje o tem, kako mediji in velike korporacije odločajo, kaj lahko in česa ne morejo predstaviti v svojih vsebinah, še posebej, ko gre za otroke in mladostnike, katerih občutljivost na določene teme je še posebej velika.

Kako se je na odločitev odzvala Chanel Stewart?

Chanel Stewart, 18-letna transspolna glasovna igralka, ki je bila izbrana za vlogo v seriji, je bila ob tej odločitvi globoko razočarana. “Od trenutka, ko sem dobila scenarij, sem bila prepričana, da bom lahko delila svojo zgodbo in pomagala mladim transspolnim ljudem, da se opolnomočijo,” je za Deadline povedala Stewartova. “Zgodbe transspolnih štejejo in zaslužijo biti slišane.”

Chanel, ki je svojo vlogo dobila na avdiciji leta 2020, je bila izjemno navdušena nad možnostjo avtentične upodobitve transspolne najstnice v animirani seriji, ki bi omogočila prvo širšo predstavitev transspolnih likov v otroški animaciji, kar bi mladim gledalcem dalo občutek, da niso sami. Žal pa je odločitev studia Pixar, da bo njen lik zdaj postavljen kot heteroseksualno, cisspolno dekle, označila za korak nazaj za transspolno skupnost.

Reakcije in posledice za prihodnost

Kaj ta odločitev pomeni za prihodnost LGBTQ+ likov v medijih? S številnimi kritikami in protesti, ki prihajajo od transspolnih aktivistov, pa tudi tistih, ki verjamejo v pravično zastopanost, se lahko vprašamo, ali bomo kot družba dejansko napredovali, ko gre za predstavitev transspolnih zgodb v pop kulturi. Kljub temu, da Disney in Pixar imata zgodovino v sprejemanju novega pristopa k inkluzivnosti, se je zdaj pojavilo vprašanje o tem, kako je kapitalizem in globalni trgi vplivajo na umetniške odločitve, ki bi lahko oblikovale prihodnost mladih.

Kaj sledi?

Morda je še prezgodaj, da bi vedeli, kako se bo ta situacija razvila. Vsekakor pa to odpira vrata pomembnim pogovorom o tem, kako si želimo vključujoče in avtentične vsebine za našo prihodnost, vendar tudi kako se soočimo z globalnimi izzivi in kompleksnimi politiki distribucije v svetu, ki ni vedno naklonjen napredku. Za zdaj ostaja le vprašanje – ali bo ta zgodba postala le še ena zamujena priložnost, ali pa bo odprla vrata za širšo in globljo prezentacijo transspolnih in LGBTQ+ zgodb v prihodnosti?

Napisal: E. K.

Vir: Pixar