Urška Klakočar Zupančič napisala poslovilno pismo – jutri zanjo DAN D …

LJUBLJANA – Če bi si lahko predstavljali politično dramo kot gledališko igro, potem bi bila Urška Klakočar Zupančič glavna igralka, torkovo glasovanje v Državnem zboru pa ključna scena, kjer se lahko zaslišijo aplavzi ali – za nekatere bolj verjetno – ogorčeni žvižgi. V torek, 17. decembra 2024, bo Državni zbor glasoval o njeni razrešitvi s funkcije predsednice, s čimer bomo v realnem času priča novemu poglavju v vedno burni slovenski politiki.

Poslovilno pismo? Ali le še ena poteza?

Na prvi pogled bi lahko zapis, ki ga je Klakočar Zupančičeva delila z javnostjo, razumeli kot poslovilno sporočilo, morda celo zadnji graciozen korak pred političnim odhodom. A če kdo misli, da bo šla predsednica DZ v tišini, se moti. Čeprav med vrsticami čutimo nekoliko resigniranega sprijaznjenja, je prav tako jasno, da njeno pismo ni ponižen poklon vsem političnim nasprotnikom. »Nikoli se ne bom uklonila pred tistimi, ki sejejo sovraštvo, razdor in izrabljajo državo za lastne interese,« je zapisala. Ravno ti očitki pa se v Sloveniji ponavadi vrtijo v začaranem krogu: kdo je tisti, ki »seje sovraštvo«? Odgovor na to vprašanje je – kot vedno – odvisen od tega, koga vprašate.

Zakaj SDS vztraja pri razrešitvi?

SDS je predlog za razrešitev utemeljila z očitki o kršitvah poslovnika, pristranskosti vodenja sej in celo neprimernih izjavah. Ironično? Malo. Kajti v slovenskem političnem prostoru težko najdemo predsednika DZ, ki bi skozi mandat mirno krmaril med opozicijo, koalicijo in pravili igre, ki se pogosto upognejo kakšnemu trenutnemu interesu. “Tradicija” kritik predsednikov DZ sega daleč nazaj, a Urška Klakočar Zupančič je zaradi svoje neposrednosti in včasih nefiltriranih odzivov zagotovo vrgla še kakšno dodatno poleno na ogenj. Še posebej kritična do nje je bila opozicija – logično, saj ji je večkrat pripisala vlogo “disciplinarke”.

Analiza političnega ozadja

Zakaj prav zdaj? Glasovanje o razrešitvi, ki ga je vložila SDS, spremljajo špekulacije o večji politični strategiji. Je to zgolj simbolna zmaga, s katero želi opozicija pokazati šibkost koalicije? Ali pa morda iskanje zamerljivcev znotraj Gibanja Svoboda, kjer napetosti med nekaterimi poslanci niso več skrivnost? Za razrešitev je potrebnih 46 glasov – in ne bi bilo prvič, da bi “koalicijska zvestoba” popustila v kakšnem tajnem glasovanju.

A Urška Klakočar Zupančič se je kljub temu – ali pa prav zaradi tega – odločila za samozavesten zapis. »Ponosna sem, da sem kljub hudim očitkom spoštovala ustavo, zakone in poslovnik DZ ter nisem dovolila zlorab parlamentarnih inštitutov,« pravi v pismu, ki so ga mnogi videli kot del politične zapuščine. Vir: poroča N1.

Urški Klakočar Z. spet zavrelo: “Ne bom se jaz dala zaje***** nobenemu!” (VIDEO)

Prva predsednica, prvi udarec

Naj bo razplet glasovanja kakršenkoli, Urška Klakočar Zupančič bo v zgodovino zapisana kot prva ženska predsednica DZ. In to, ne glede na politične delitve, ni kar tako. A v svetu, kjer so simbolične zmage hitro poteptane z obtožbami, kritikami in nekaj tisoč Facebook komentarji, tudi to ni dovolj. Potihem se zdi, da slovenska politika ženske na vodilnih položajih še vedno opazuje s povečevalnim steklom – vsaka napaka se zdi večja, vsak korak tehta dvakrat več.

Kaj bo prinesel torek?

Kaj bo pomenilo glasovanje o razrešitvi? Če bo predlog sprejet, bo to prestižna zmaga opozicije in potencialna zaušnica koaliciji, ki je zadnje čase že tako na trhlih nogah. Če predsednica DZ ostane na položaju, bo to za Gibanje Svoboda simbol vzdržljivosti in enotnosti – a za kako dolgo? Praviloma je v slovenski politiki zmaga le kratkotrajen oddih pred naslednjo vojno.

Na koncu pa, kot bi rekli starosta slovenske politike: včasih gre za ljudi, včasih za principe, a največkrat gre za glasove. V torkovem glasovanju bo pomemben prav vsak glas – in prav vsak poslanski glas bo povedal več kot stotine izjav za javnost. Urška Klakočar Zupančič pa bo, kot sama pravi, »ostala takšna, kakršna je.« Tega ji, nenazadnje, ne more vzeti nihče.

Napisal: N. Z.

Vir: FB, www