Zaskrbljenost glede časa, ki ga majhni otroci preživijo pred ekrani, je tema številnih raziskav in razprav. Nedavno raziskovanje avstralskih znanstvenikov je vzbudilo še več zanimanja, saj nakazuje na morebitno povezavo med podaljšanim časom pred ekranom pri majhnih otrocih in povečanjem tveganja za avtizem. Čeprav raziskava ne dokazuje neposredne vzročne povezave, opozarja na pomembnost omejevanja časa pred ekranom pri malčkih in s tem odpira pomembno debato med starši, pediatri in raziskovalci.

Kaj kaže raziskava?

V raziskavi, objavljeni v ugledni medicinski reviji JAMA Pediatrics, je sodelovalo 5.107 otrok, katerih starši so bili pozvani, da beležijo čas, ki ga njihovi malčki preživijo pred ekrani. Ko so otroci dopolnili 12 let, so znanstveniki ugotovili, da je 145 otrok dobilo diagnozo avtizma. Otroci, ki so v zgodnjem otroštvu – pri starosti dveh let – preživeli več kot 14 ur tedensko pred zasloni, so imeli znatno višje tveganje za avtizem kot tisti, ki so bili manj časa pred ekrani. Vendar pa gre za opažanja, ki ne potrjujejo vzročne povezave, temveč zgolj korelacijo.

Kritične izjave strokovnjakov

Raziskava je povzročila polemike, saj nekateri strokovnjaki pozivajo k previdnosti pri interpretaciji teh rezultatov. Dr. James Findon, psiholog s King’s Collegea v Londonu, poudarja, da raziskava ne dokazuje, da čas pred ekranom povzroča avtizem. Po njegovih besedah je avtizem v osnovi genetsko pogojen, vendar pa lahko pretirana uporaba zaslonov vpliva na otrokovo vedenje in razvoj na druge načine.

»Čas pred ekranom ima lahko različne vplive na otroke, odvisno od njihovega psihološkega profila. Pri nekaterih otrocih lahko zasloni pomagajo pri uravnavanju čustev, zlasti kadar gre za otroke na spektru avtizma, ki se zatečejo k zaslonom, da se pomirijo in umirijo v stresnih situacijah,« pojasnjuje dr. Findon.

Podobno mnenje deli dr. Rachel Moseley z Bournemouthskega univerze, ki poudarja, da ni jasno, ali otroci na spektru pogosteje uporabljajo zaslone zaradi ugodja, ki jim ga ti nudijo, ali pa je to vedenje posledica že obstoječih avtističnih značilnosti.

Avtizem: Stanje s širokim spektrom simptomov

Avtizem je motnja v nevrološkem razvoju, ki zajema različne simptome, od težav z vzpostavljanjem očesnega stika, razumevanjem čustev drugih ljudi do pogostih ponavljajočih se vedenj. Prav tako se otroci z avtizmom pogosto intenzivno zanimajo za določene teme. V Veliki Britaniji ocenjujejo, da ima približno eden od petdesetih otrok obliko avtizma, pri čemer se simptomi in njihov vpliv na vsakodnevno življenje močno razlikujejo.

Raziskave vse bolj kažejo, da je avtizem kombinacija genetskih in okoljskih dejavnikov, vendar ostaja neznanka, koliko vplivajo dejavniki, kot je čas pred zasloni. Kljub temu pa v mnogih državah postajajo priporočila glede časa pred zasloni vse bolj stroga, zlasti pri mlajših otrocih.

Priporočila v drugih državah

Številne države so že uvedle smernice glede uporabe zaslonov pri otrocih. Švedska priporoča, da otroci, mlajši od dveh let, ne uporabljajo zaslonov, in spodbuja starše, da malčkom omogočijo razvoj skozi interakcijo v realnem svetu. Podobno je Danska leta 2023 omejila čas pred zasloni za otroke, mlajše od dveh let, in to dovolila le v primerih posebnih izobraževalnih potreb. Čeprav v Združenem kraljestvu še niso določili posebnih omejitev, NHS priporoča, da čas pred zasloni pri starejših otrocih ne presega dveh ur dnevno.

Kaj to pomeni za starše?

Čeprav raziskava ne dokazuje, da čas pred ekranom povzroča avtizem, so strokovnjaki enotni, da lahko podaljšana uporaba zaslonov negativno vpliva na kognitivni in socialni razvoj otrok. Prekomerno gledanje v zaslon lahko privede do pomanjkanja stika z realnim svetom, kar omejuje razvoj socialnih veščin in interakcij.

Starši se lahko ob tej študiji spomnijo pomena omejevanja časa pred zasloni in spodbujanja otroških aktivnosti v realnem okolju, kjer lahko otroci razvijajo motorične, komunikacijske in socialne veščine.

Raziskave, kot je ta, nas spominjajo, da smo starši odgovorni za zdrav razvoj svojih otrok. Omejitev časa pred zasloni in vključevanje otrok v resnične izkušnje jim omogoča, da razvijejo veščine, potrebne za celovit in zdrav razvoj.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik

STOCKHOLM – Nova tehnologija, ki jo razvijajo v podjetjih, kot sta Autoliv in ZF, bo kmalu revolucionarno spremenila notranjost avtomobilov in varnostne sisteme v njih. Avtonomna vozila obljubljajo popolno preobrazbo vožnje, kjer bodo potniki sedeli v sproščenih položajih, sedeži pa bodo prilagodljivi in vrtljivi, kar zahteva prilagoditev varnostnih sistemov. Varnostni pasovi in zračne vreče se bodo morali prilagajati novim sedežnim konfiguracijam, saj bodo morali zagotavljati zaščito, ne glede na to, ali bodo potniki sedeli naprej ali nazaj.

Avtonomna prihodnost in varnost

Pri Autolivu razvijajo inovativne varnostne pasove z integriranimi zračnimi vrečami, ki bodo varovali potnike tudi v neobičajnih položajih. Namesto običajne postavitve zračnih vreč v volanski obroč ali nad predal za rokavice, bo nova zasnova omogočila prožnost varnostnih sistemov glede na položaj sedežev. Takšne spremembe so že vidne pri nekaterih kabrioletih, kjer so varnostni pasovi integrirani neposredno v sedeže.

Z razvojem avtonomnih vozil bodo potniki in celo vozniki kmalu lahko uživali v vožnji na povsem nov način. Ležanje, prehranjevanje ali pitje med vožnjo bo postalo del nove izkušnje v avtonomnih avtomobilih. Namesto, da bi voznik moral ves čas spremljati cesto in držati volan, bodo novi sistemi omogočali, da se voznik sprosti, sedeže prilagodi v ležeči položaj ali celo obrne v drugo smer. To bo odprlo številne možnosti za povečanje udobja med potovanjem, saj bodo potniki lahko preprosto počivali ali celo jedli in pili brez skrbi. Avtomobili bodo postali prostor za sprostitev, kar bo še posebej uporabno na dolgih vožnjah.

Prilagodljivi varnostni sistemi

Pri ZF raziskujejo tudi možnost prilagoditve varnostnih pasov in zračnih vreč glede na telesno zgradbo potnikov in resnost trka. Tipala bodo v delčku sekunde ocenila višino, starost in težo potnikov ter temu primerno prilagodila zategnitev pasov in aktivacijo zračnih vreč. To bo omogočilo nežnejšo zaščito pri manjših trkih, kar je pomembno predvsem za starejše potnike, ki so bolj občutljivi na močno zategovanje.

Pomemben trend pri električnih avtomobilih je tudi združevanje varnosti in udobja. Pri ZF že razvijajo ogrevane varnostne pasove in volanske obroče, kar bo omogočilo hitro segrevanje teles potnikov brez potrebe po segrevanju celotne kabine. To ne bo le udobnejše, ampak tudi energetsko bolj učinkovito.

Spremembe v Sloveniji?

Tudi slovenska avtomobilska industrija se že prilagaja novim trendom, še posebej na področju zelenih in digitalnih rešitev. Slovenija ima pomembno vlogo pri razvoju električnih avtomobilov in sodeluje pri projektih, kot je Misija GREMO, ki spodbuja zeleno preobrazbo avtomobilskih proizvajalcev.

Prihodnost avtomobilizma bo popolnoma preoblikovana z avtonomno vožnjo, kjer bo varnost potnikov še vedno prednostna naloga, a na bolj prilagodljiv in udoben način.

Napisal: N. Z.

Vir: AMZS, www, Freepik

Roboti postajajo resničnost

Znanstvena fantastika je dolgo slikala prihodnost, v kateri bodo roboti igrali osrednjo vlogo v našem vsakdanjem življenju. Danes je ta prihodnost že tukaj, in napredek na področju razvoja robotov je naravnost osupljiv. Roboti že prevzemajo naloge, ki so bile prej izključno v domeni ljudi. V medicini, proizvodnji, celo v naših domovih, vse več ljudi že uporablja robote, ki olajšajo življenje. Toda z napredkom prihajajo tudi vprašanja: Ali nas mora skrbeti? Kaj bo prihodnost prinesla?

Razvoj se pospešuje

Tehnološki napredek v zadnjih desetletjih je eksponentno pospešil razvoj robotike. Današnji roboti niso več samo avtomatizirane roke v tovarnah, temveč inteligentne naprave, ki so sposobne učenja in interakcije z okoljem. Umetna inteligenca (UI) je pripomogla k temu, da roboti postajajo bolj prilagodljivi in samostojni. Primer tega so samovozeči avtomobili, ki se učijo na podlagi milijonov kilometrov voženj, ali pa medicinski roboti, ki z izjemno natančnostjo izvajajo kirurške posege. Tehnologija napreduje hitreje, kot si večina predstavlja, in to prinaša tako priložnosti kot tudi izzive.

Roboti med nami: Od tovarn do naših domov

V tovarnah so roboti že dolgo nepogrešljivi. Delujejo natančno, hitro in brez potrebe po počitku. Toda zadnja leta jih vse bolj srečujemo tudi v bolj osebnih okoljih. Pametni pomočniki, kot so robotski sesalniki ali asistenčne naprave, kot je Amazonova Alexa, so postali stalnica v številnih gospodinjstvih. Roboti niso več le hladne, kovinske naprave, temveč so programirani, da razumejo in se prilagajajo našim potrebam.

V medicini roboti opravljajo naloge, ki bi bile za človeka preveč tvegane ali natančne. Primer tega so roboti, ki pomagajo pri zdravljenju raka ali izvajajo mikro-kirurške posege. Zdravstvena industrija izkorišča prednosti natančnosti in zanesljivosti, ki jih roboti prinašajo.

Kaj pa umetna inteligenca?

Umetna inteligenca je tista komponenta, ki robotom omogoča, da postajajo vse bolj samostojni. Zmožnost učenja iz okolja in prilagajanja novim situacijam je tisto, kar današnje robote razlikuje od preprostih strojev iz preteklosti. To pomeni, da lahko roboti že danes izvajajo naloge, ki jih še pred nekaj leti ne bi mogli.

Vendar pa z umetno inteligenco pride tudi strah pred neznanim. Kaj če roboti postanejo preveč pametni? Ali nas lahko nadomestijo v službah, ki so bile prej rezervirane za ljudi? Nekateri strokovnjaki svarijo, da bi lahko nekontroliran razvoj umetne inteligence privedel do situacij, kjer roboti postanejo bolj neodvisni, kot bi si želeli. Primeri kot so programi, ki se učijo napačnih vzorcev in sprejemajo napačne odločitve, so že dokumentirani. To odpira vprašanja etike in nadzora.

Bi nas moralo skrbeti?

Vprašanje, ali nas mora skrbeti, ni preprosto. Na eni strani roboti in umetna inteligenca ponujajo nešteto prednosti – od večje produktivnosti do izboljšanja kakovosti življenja. Na drugi strani pa je strah, da bi roboti lahko postali preveč močni, upravičen. Prav tako obstaja nevarnost, da bo vedno več ljudi zaradi avtomatizacije izgubilo službe. V proizvodnji že danes opažamo, da roboti prevzemajo večino enostavnih delovnih nalog, kar ogroža določene poklice.

Razvoj robotike bo nedvomno prinesel spremembe, na katere se bomo morali prilagoditi. Mnogi se sprašujejo, kako daleč bomo še šli in kakšne bodo posledice, če bomo razvoj prepustili brez nadzora.

Kako se pripraviti na prihodnost?

Ključno je, da razvoj robotike spremljamo z ustrezno zakonodajo in nadzorom. Ne smemo dovoliti, da bi roboti postali tako avtonomni, da bi izgubili nadzor nad njimi. Prav tako je pomembno, da vlagamo v izobraževanje in usposabljanje ljudi, da bodo pripravljeni na prihodnost, kjer bodo roboti igrali vedno večjo vlogo.

Kljub vsemu napredku pa roboti še niso dosegli stopnje, kjer bi lahko povsem nadomestili človeško inteligenco in čustveno interakcijo. Ljudje bomo še vedno igrali ključno vlogo v svetu, kjer bodo roboti naši pomočniki, ne pa nadomestki.

Ali nas mora skrbeti?

Razvoj robotov je fascinanten in hitrejši, kot si večina ljudi predstavlja. Prinaša številne priložnosti, toda tudi izzive. Pomembno je, da smo pripravljeni na svet, kjer bodo roboti igrali večjo vlogo, vendar pa jih moramo razumeti kot orodja, ki lahko izboljšajo naše življenje – dokler imamo nad njimi nadzor.

Na koncu je ključna beseda ravnovesje. Razvoj robotike nas lahko navdaja z optimizmom, a le, če bomo pazili, da ta napredek služi človeštvu, ne pa obratno.

Napisal: N. Z.

Vir: Pexels