Volkovi zavzeli polovico Slovenije: Ali je vaša regija varna?

Volkovi, nekdaj simbol naravne divjine, danes pa resen problem za slovenske kmete, so zavzeli že polovico države. Njihova prisotnost je postala več kot očitna, a kljub temu ukrepi prihajajo prepočasi. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) bije plat zvona in poziva k hitremu ter odločnemu ukrepanju, saj napadi volkov nenehno naraščajo. Kmetje po vsej državi trpijo škodo, narava pa jim je že skorajda obrnila hrbet.

Volkovi že na polovici Slovenije – sledi celotna država?

Kmetje in gozdarji opozarjajo, da so volkovi že zavzeli skoraj polovico Slovenije, njihova razširitev pa ne pojenja. KGZS je v svojem sporočilu jasno poudarila, da se bodo volkovi, če ne pride do takojšnjih ukrepov, razširili po celotni državi. Šokantne so informacije iz Italije in Grčije, kjer volkovi že zahajajo v mestna naselja in napadajo domače živali, kot so psi in mačke. Kaj pa Slovenija? Ali se bomo kmalu soočili z isto usodo? Trenutno stanje kaže, da nismo daleč od tega.

KGZS poziva ministrstvo za naravne vire in prostor k prepotrebnim spremembam pri upravljanju populacije volkov. Trenutni protokoli za izdajo dovoljenj za odstrel so po njihovem mnenju preveč omejujoči in nesmiselni. Kako je mogoče, da kmetje morajo čakati do devet napadov volkov, preden se sploh ukrepa? To je po besedah zbornice nesprejemljivo in krivično do vseh, ki jim volkovi že uničujejo življenja.

Alpska regija na udaru: planinska paša pod vprašajem

Največja težava se pojavlja v Alpah, kjer volkovi vedno pogosteje napadajo. Razgiban teren, skalnata območja in slaba dostopnost so povzročili, da je tamkajšnjim kmetom izredno težko zavarovati svoje živali. Postavitev električnih ograj na visokih planinah je skorajda nemogoča naloga. A ne gre le za tehnične izzive – alpske planine imajo posebno kulturno vrednost. Planinska paša ni le način preživljanja, temveč slovenska kulturna dediščina. Tako Slovenci kot turisti obožujejo te predele in uživajo v njihovih lepotah. Vendar pa volkovi ogrožajo vse to.

Prav zaradi goste poseljenosti in neprimernosti habitata v alpskem prostoru bi moralo biti jasno, da tamkajšnja prisotnost večjega števila volkov ni vzdržna. KGZS opozarja, da se brez odločne intervencije lahko poslovimo od slovenskih planin, kot jih poznamo danes. Bi lahko to pomenilo konec tradicije planinske paše v teh predelih? Mnogi kmetje že izgubljajo upanje.

Napadi volkov se vrstijo – kdo bo zaščitil kmete?

Eden od najbolj pretresljivih napadov se je zgodil nedavno na Spodnji Dobravi pri Kropi, kjer je volk v eni sami noči poklal ali hudo poškodoval kar 15 ovc in jagnjet. Pašnik je bil zaščiten z električno ogrado, kar pa očitno ni ustavilo krvoločnega plenilca. Kljub izdaji dovoljenja za odstrel volka v roku 10 dni, uspeha še ni bilo. Kmetje so prepuščeni sami sebi, njihova živina pa je v nenehni nevarnosti.

»Tukaj ni več vprašanje, ali bomo ukrepali, ampak kdaj. In vsaka zamuda pomeni še več napadenih živali,« pravijo v Lovski družini Kropa, kjer neuspešno iščejo rešitev za nastalo situacijo. Kmetje pa v tem času gledajo, kako jim volkovi pred očmi uničujejo trud in delo.

Ukrepi na papirju, realnost drugačna

KGZS je jasna: prakse upravljanja populacije volkov so preveč razdrobljene in neusklajene. Ministrstvo za naravne vire in prostor bi moralo nujno spremeniti smernice za izdajo odločb o odstrelu volkov. V nasprotnem primeru se bo situacija samo še poslabšala. Kmetje preprosto ne morejo čakati, da napadi postanejo nevzdržni. Življenje na kmetiji je težko že samo po sebi, volkovi pa so za mnoge zadnji udarec.

Vendar pa ministrstvo ne kaže dovolj hitro odzivnosti. Veliko ukrepov, ki so na papirju smiselni, se v praksi izkaže za premalo učinkovite. Električne ograje, ki naj bi bile zaščita, so očitno nezadostne. Kaj torej preostane kmetom? Še naprej bodo trpeli škodo, dokler se ne bo nekaj spremenilo.

Volkovi kot del narave, a tudi grožnja

Seveda volkovi niso zgolj problem – so tudi ključni del naravnega ekosistema. A vprašanje ostaja, kako najti ravnotežje med varovanjem narave in zaščito interesov ljudi, predvsem kmetov, ki jih volkovi najbolj prizadenejo. Volkovi so simbol divjine, a ko narava vstopi v življenje ljudi in jim povzroča škodo, postane nujno, da država najde učinkovite rešitve.

Ali bomo priča odločni intervenciji? Ali bo ministrstvo končno prisluhnilo kmetom in njihovim težavam? Čas bo pokazal. Vendar pa je jasno, da volkovi ne bodo čakali na odgovore – njihovi napadi se bodo nadaljevali. Kmetje pa si želijo le enega: zaščito pred divjimi plenilci, ki so v zadnjih letih prevzeli polovico Slovenije.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Pexels