Kakšno vreme nas čaka?

SLOVENIJA – Poletje se tudi koledarsko preveša v jesen: kakšno vreme nas čaka?

Jesen je tu, in vreme bo postreglo s številnimi presenečenji! V prvi polovici tedna nas čaka oblačnost, krajevne padavine in celo nevihte, proti koncu tedna pa se bo situacija malce izboljšala. Kako bo po regijah? Berite dalje!

Spremenljivo vreme ob prehodu v jesen

Jesenski čas prinaša krajše dneve, hladnejše noči in bolj nepredvidljivo vreme. V naslednjih dneh nas bo spremljal predvsem topel in vlažen jugozahodnik, ki bo k nam prinesel oblačnost in padavine. Posebno pozornost namenjamo zahodnemu delu države, kjer se bo že jutri oblačnost začela stopnjevati. Vendarle ne bo vse povsem sivo, saj bodo proti koncu tedna nekatere regije doživele nekaj lepših dni.

Vremenska napoved
Vremenska napoved za prihodnji teden.
  • Primorska in Notranjska – vlažni zrak s pridihom dežja

Na Primorskem in Notranjskem se bo oblačnost pojavila že v ponedeljek dopoldne, v popoldanskih urah pa lahko pričakujemo prve kaplje dežja. Temperature bodo sicer ostale prijetne, saj se bodo gibale med 22 in 25 stopinjami Celzija, vendar bo visoka vlažnost prispevala k občutku teže v zraku.

V torek bo oblačno, s padavinami, ki bodo iz zahodnih krajev zajele večji del države. Ni izključeno, da se pojavi kakšna nevihta, zato bodite previdni.

  • Osrednja Slovenija – od krajevnih padavin do sončnih prebliskov

Ljubljanska kotlina bo ta teden doživela nekoliko mešano vremensko sliko. Medtem ko se bodo v ponedeljek popoldne pojavile prve oblačne zaplate, lahko v torek pričakujemo občasne krajevne padavine. A ne obupajte prehitro – v drugem delu tedna bo vreme nekoliko bolj prijazno, z nekaj sonca in temperaturami okoli 23 stopinj Celzija.

Vendarle bo vlažen zrak tudi tukaj pustil svoj pečat, zato pričakujte zelo topla jutra, ki bodo za september precej nenavadna.

  • Dolenjska – sonce in občasne plohe

Za ljubitelje Dolenjske bo teden prinesel nekaj sončnih obdobij, vendar pa ne moremo mimo krajevnih ploh, ki bodo v sredo in četrtek nekoliko zmotile mirno jesensko idilo. Temperature se bodo gibale okoli 21 do 24 stopinj Celzija, kar je za ta čas leta še vedno precej toplo.

Torej, dež bo res prisoten, a hkrati bo sonce kljub vsemu posijalo izza oblakov. Na Dolenjskem lahko pričakujemo bolj umirjeno vreme proti koncu tedna, kar bo idealno za vikend aktivnosti na prostem.

  • Štajerska in Prekmurje – le nekaj dežnih kapelj

Vzhodni del Slovenije bo večinoma ušel najhujšim padavinam. Štajerska in Prekmurje bosta imela le občasne kaplje dežja, predvsem v ponedeljek in torek, medtem ko se bo vreme v drugem delu tedna stabiliziralo. Tu bodo temperature malenkost nižje, okoli 20 do 23 stopinj Celzija, vendar boste lahko uživali v daljših sončnih obdobjih.

Čeprav jugozahodni veter prinaša vlažnost, bo ta regija občutila precej manjši vpliv deževnih front, zato se bo vreme hitro izboljšalo.

  • Gorenjska – mešanica dežja in sonca

V Gorenjski regiji bo ponedeljek prinesel nekaj krajevnih padavin, a že v torek bo sonce nekoliko bolj prodrlo skozi oblake. Temperature bodo okoli 19 do 22 stopinj Celzija, kar pomeni, da bo teden za gorenjske razmere relativno blag.

Dež ne bo preveč vztrajen, a vendarle imejte pri sebi dežnike, saj se občasne plohe lahko pojavijo nepričakovano. Konec tedna bo vremensko bolj stabilen, idealen za pohodništvo.

  • Zahod bo bolj moker, vzhod pa sušnejši

Pod črto bo zahodna polovica Slovenije ta teden deževnejša, s pogostimi nalivi in občasnimi nevihtami, medtem ko bodo na vzhodu padavine bolj občasne, vreme pa bo deloma sončno. Kljub dežju nas bodo spremljale nadpovprečne temperature za ta čas, ki bodo v večjem delu države presegle 20 stopinj Celzija.

Kako se pripraviti na teden pred nami?

Naj bo ta teden še tako nepredvidljiv, ne pozabite na dežnike in primerna oblačila! Zaradi jugozahodnika bo marsikatero jutro precej toplo, zato prilagodite oblačila glede na toplo-hladne prehode čez dan. Na zahodu bodite pripravljeni na močnejše padavine, medtem ko bodo na vzhodu prevladovala bolj suha obdobja.

Prvi teden jeseni bo postregel z različnimi vremenskimi pojavi, od oblačnosti in dežja na zahodu, do občasnih sončnih prebliskov na vzhodu. Jesen je tu, s svojimi muhastimi spremembami – pripravite se na vse!

Napisal: N. Z.

Vir: ARSO, Pexels, Google

Volkovi zavzeli polovico Slovenije: Ali je vaša regija varna?

Volkovi, nekdaj simbol naravne divjine, danes pa resen problem za slovenske kmete, so zavzeli že polovico države. Njihova prisotnost je postala več kot očitna, a kljub temu ukrepi prihajajo prepočasi. Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) bije plat zvona in poziva k hitremu ter odločnemu ukrepanju, saj napadi volkov nenehno naraščajo. Kmetje po vsej državi trpijo škodo, narava pa jim je že skorajda obrnila hrbet.

Volkovi že na polovici Slovenije – sledi celotna država?

Kmetje in gozdarji opozarjajo, da so volkovi že zavzeli skoraj polovico Slovenije, njihova razširitev pa ne pojenja. KGZS je v svojem sporočilu jasno poudarila, da se bodo volkovi, če ne pride do takojšnjih ukrepov, razširili po celotni državi. Šokantne so informacije iz Italije in Grčije, kjer volkovi že zahajajo v mestna naselja in napadajo domače živali, kot so psi in mačke. Kaj pa Slovenija? Ali se bomo kmalu soočili z isto usodo? Trenutno stanje kaže, da nismo daleč od tega.

KGZS poziva ministrstvo za naravne vire in prostor k prepotrebnim spremembam pri upravljanju populacije volkov. Trenutni protokoli za izdajo dovoljenj za odstrel so po njihovem mnenju preveč omejujoči in nesmiselni. Kako je mogoče, da kmetje morajo čakati do devet napadov volkov, preden se sploh ukrepa? To je po besedah zbornice nesprejemljivo in krivično do vseh, ki jim volkovi že uničujejo življenja.

Alpska regija na udaru: planinska paša pod vprašajem

Največja težava se pojavlja v Alpah, kjer volkovi vedno pogosteje napadajo. Razgiban teren, skalnata območja in slaba dostopnost so povzročili, da je tamkajšnjim kmetom izredno težko zavarovati svoje živali. Postavitev električnih ograj na visokih planinah je skorajda nemogoča naloga. A ne gre le za tehnične izzive – alpske planine imajo posebno kulturno vrednost. Planinska paša ni le način preživljanja, temveč slovenska kulturna dediščina. Tako Slovenci kot turisti obožujejo te predele in uživajo v njihovih lepotah. Vendar pa volkovi ogrožajo vse to.

Prav zaradi goste poseljenosti in neprimernosti habitata v alpskem prostoru bi moralo biti jasno, da tamkajšnja prisotnost večjega števila volkov ni vzdržna. KGZS opozarja, da se brez odločne intervencije lahko poslovimo od slovenskih planin, kot jih poznamo danes. Bi lahko to pomenilo konec tradicije planinske paše v teh predelih? Mnogi kmetje že izgubljajo upanje.

Napadi volkov se vrstijo – kdo bo zaščitil kmete?

Eden od najbolj pretresljivih napadov se je zgodil nedavno na Spodnji Dobravi pri Kropi, kjer je volk v eni sami noči poklal ali hudo poškodoval kar 15 ovc in jagnjet. Pašnik je bil zaščiten z električno ogrado, kar pa očitno ni ustavilo krvoločnega plenilca. Kljub izdaji dovoljenja za odstrel volka v roku 10 dni, uspeha še ni bilo. Kmetje so prepuščeni sami sebi, njihova živina pa je v nenehni nevarnosti.

»Tukaj ni več vprašanje, ali bomo ukrepali, ampak kdaj. In vsaka zamuda pomeni še več napadenih živali,« pravijo v Lovski družini Kropa, kjer neuspešno iščejo rešitev za nastalo situacijo. Kmetje pa v tem času gledajo, kako jim volkovi pred očmi uničujejo trud in delo.

Ukrepi na papirju, realnost drugačna

KGZS je jasna: prakse upravljanja populacije volkov so preveč razdrobljene in neusklajene. Ministrstvo za naravne vire in prostor bi moralo nujno spremeniti smernice za izdajo odločb o odstrelu volkov. V nasprotnem primeru se bo situacija samo še poslabšala. Kmetje preprosto ne morejo čakati, da napadi postanejo nevzdržni. Življenje na kmetiji je težko že samo po sebi, volkovi pa so za mnoge zadnji udarec.

Vendar pa ministrstvo ne kaže dovolj hitro odzivnosti. Veliko ukrepov, ki so na papirju smiselni, se v praksi izkaže za premalo učinkovite. Električne ograje, ki naj bi bile zaščita, so očitno nezadostne. Kaj torej preostane kmetom? Še naprej bodo trpeli škodo, dokler se ne bo nekaj spremenilo.

Volkovi kot del narave, a tudi grožnja

Seveda volkovi niso zgolj problem – so tudi ključni del naravnega ekosistema. A vprašanje ostaja, kako najti ravnotežje med varovanjem narave in zaščito interesov ljudi, predvsem kmetov, ki jih volkovi najbolj prizadenejo. Volkovi so simbol divjine, a ko narava vstopi v življenje ljudi in jim povzroča škodo, postane nujno, da država najde učinkovite rešitve.

Ali bomo priča odločni intervenciji? Ali bo ministrstvo končno prisluhnilo kmetom in njihovim težavam? Čas bo pokazal. Vendar pa je jasno, da volkovi ne bodo čakali na odgovore – njihovi napadi se bodo nadaljevali. Kmetje pa si želijo le enega: zaščito pred divjimi plenilci, ki so v zadnjih letih prevzeli polovico Slovenije.

Napisal: N. Z.

Vir: www, Pexels