Prepoved TikToka za mlade pod 16 let – ukrep, ki ga je sprejela Avstralija – je sprožil val razprav po vsem svetu. V času, ko so družbena omrežja za mlade več kot le digitalna igračka, so takšne omejitve pogosto sprejete z dvomi, a tudi z upanjem, da bodo prispevale k izboljšanju duševnega zdravja nove generacije. Kaj pa Slovenija? Bi lahko sledila avstralskemu zgledu?

Avstralski zakon: Odgovor na digitalno krizo?

Raziskave o vplivu družbenih omrežij že dolgo opozarjajo na skrb vzbujajoče trende. Nerealni standardi lepote, ki jih narekujejo filtri in influencerji, stalen pritisk po popolnosti ter povečana izpostavljenost spletnemu nasilju – vse to so nevarnosti, ki so postale sestavni del življenja mladih. Avstralija je s svojo zakonodajo, ki mladim pod 16 let prepoveduje uporabo družbenih omrežij, stopila korak naprej.

Tehnološka podjetja, kot so Meta (Instagram, Facebook), TikTok in Snapchat, so zakon hitro označila za »prehitro sprejetega«, opozarjajoč, da bi takšne prepovedi mlade lahko potisnile v “temne kotičke interneta”, kjer ni nadzora. Kljub temu je zakonodaja jasna: platforme morajo preverjati starost svojih uporabnikov, kršiteljem pa grozijo kazni v višini več milijonov evrov.

Ali je takšna prepoved mogoča tudi v Sloveniji?

Slovenija, ki ima podobno kot druge evropske države močno regulacijo glede varstva podatkov (GDPR), bi se z uvajanjem takšnih omejitev srečala z mnogimi izzivi. Eden ključnih je preverjanje starosti uporabnikov – bi lahko tehnologija, ki je namenjena tej nalogi, dejansko zagotovila zanesljivost, ne da bi ogrozila zasebnost posameznikov?

Poleg tega je družbena realnost v Sloveniji nekoliko drugačna. Mladi pri nas pogosto uporabljajo družbena omrežja ne le za zabavo, ampak tudi za učenje, komunikacijo s prijatelji in širjenje svojega socialnega kroga, zlasti v manjših krajih, kjer je fizični dostop do vrstnikov omejen. Odstranitev teh platform bi lahko povzročila več izolacije, kar bi nasprotovalo osnovnemu namenu ukrepa.

Družbeni kontekst in vpliv

Če bi Slovenija uvedla podobne ukrepe, bi to zagotovo sprožilo razprave med starši, šolami in mladimi. Na eni strani so očitne koristi: zaščita pred škodljivimi vplivi, manj časa pred zasloni, več možnosti za kvalitetno preživljanje prostega časa. Na drugi strani pa se postavlja vprašanje: ali bodo mladi našli alternative – manj nadzorovane, potencialno bolj škodljive spletne prostore?

Strokovnjaki opozarjajo, da prepovedi same po sebi niso rešitev. Pomanjkanje izobraževanja o odgovorni uporabi tehnologije in pomanjkanje nadzora doma pogosto pripeljeta do tega, da mladi preprosto najdejo obvode.

Kaj pravijo slovenski strokovnjaki?

Psihologi in pedagogi pri nas opozarjajo, da so negativni učinki družbenih omrežij neizpodbitni. A prav tako poudarjajo, da bi morale biti rešitve celovite. Prepoved, ki ni podprta z ozaveščanjem, dostopom do alternativnih dejavnosti in vključujočimi programi za krepitev socialnih veščin, tvega, da bo učinek zanemarljiv.

Po podatkih raziskave Safe.si več kot 90 % mladostnikov v Sloveniji uporablja družbena omrežja vsak dan, kar kaže na globoko vpetost teh platform v njihov vsakdan. Slovenija bi tako morala najti način, kako uravnotežiti koristi in tveganja uporabe družbenih omrežij – ne le z zakoni, temveč tudi z vzgojo.

Primerjava z drugimi državami

Poleg Avstralije so ukrepe za zaščito mladih uvedle tudi druge države. Francija zahteva, da otroci, mlajši od 15 let, pridobijo dovoljenje staršev za uporabo družbenih omrežij, medtem ko je na Kitajskem uporaba aplikacij, kot je Douyin (kitajska različica TikToka), omejena na 40 minut dnevno za mlajše od 14 let. Takšni ukrepi ponujajo vpogled v različne pristope, vendar se njihova učinkovitost še vedno ocenjuje.

Napisal: E. K.

Vir: www, Pexels

Seattle, 17. november 2024 – Amazon je predstavil novo mobilno aplikacijo Haul, s katero namerava konkurirati nizkocenovnim spletnim trgovcem, kot so Shein, Temu in AliExpress. Aplikacija ponuja izdelke po cenah do 20 ameriških dolarjev (približno 19 evrov) in je trenutno na voljo le ameriškim uporabnikom.

Nizkocenovni trg v vzponu

Platforme, kot so Shein, Temu in AliExpress, so pridobile svetovno priljubljenost z množično prodajo izdelkov po izjemno nizkih cenah. Amazon, ki je znan po široki ponudbi in hitri dostavi, se zdaj podaja na to področje z aplikacijo Haul, ki ponuja cenovno dostopne izdelke z daljšimi dobavnimi roki.

Ponudba in dostava

Aplikacija Haul ponuja širok spekter izdelkov, pri čemer so cene omejene na 20 dolarjev. Za nakupe nad 25 dolarjev (približno 23 evrov) je na voljo brezplačna dostava, vendar lahko dostava traja do dva tedna, kar je daljše od običajnih Amazonovih standardov.

Izjava predstavnika Amazona

Dharmesh Mehta, podpredsednik za storitve prodajnih partnerjev pri Amazonu, je za BBC povedal: “Iščemo načine za sodelovanje z različnimi ponudniki, da bi kupcem omogočili ponudbo izdelkov po zelo nizkih cenah.”

Poslovni model in izzivi

Poslovni model, ki vključuje cenejše blago in daljše čakalne dobe za dostavo, je že uporabil Temu, ki je hitro postal znan med potrošniki, dobiček podjetja pa se je hitro povečal. Analitiki kljub temu opozarjajo na več možnih izzivov tega poslovnega modela. Analitičarka za maloprodajo Sucharita Kodali je za BBC pojasnila, da sta Temu in Shein velikokrat deležna kritik zaradi neodgovornega odnosa do okolja in delavcev v proizvodnjah. Izrazila je dvom, da bi se Amazon takšnim kritikam oziroma slovesu izognil.

Regulativni izzivi

Regulatorje po vsem svetu vse bolj skrbijo množična prodaja izdelkov s tako nizkimi cenami, kot jih ponujajo ti trgovci, njen vpliv na okolje in etično poslovanje takšnih izdelkov. Evropska komisija je pred kratkim začela postopek proti Temuju zaradi očitkov o pomanjkanju nadzora nad prodajo nezakonitih izdelkov.

Prihodnost aplikacije Haul

Amazon je ob predstavitvi sporočil, da je Haul še v poskusni fazi in da bodo povratne informacije uporabili za izboljšanje in širitev ponudbe v prihodnjih mesecih. Pri podjetju pa še niso razkrili, kdaj naj bi bila aplikacija na voljo potrošnikom zunaj ZDA.

Napisal: E. K.

Vir: Amazon, Freepik