Posebno hvaležnost so izrazili tudi zdravstvenemu osebju UKC Maribor, ki je poskrbelo za Nino, ki kljub hudim poškodbam hrbtenice in črevesja danes lahko hodi.

MARIBOR – „9.12.2023 je dan, ki nam bo za vedno ostal v spominu, dan na katerega imamo z Gregorom, Matejem in Zorico nov rojstni dan. Po prijetnem večeru ob dobri hrani in družbi, je bil čas za odhod domov. Sproščen klepet in dobro vzdušje, se je niti malo hudega sluteč spremenilo v nočno moro. V glavnem križišču v Hočah, smo imeli hudo prometno nesrečo v kateri sem utrpela hude telesne poškodbe,“ začne Nina svoj zapis na Facebooku.

V umetno komo

Poškodbe so bile res hude, takole jih opiše: „Zlom in izpah 12 vretenca, zlom 10 in 11 reber, poškodbe črevesja, poškodbe na pljučih in zobeh. Še isto noč sta sledile dve zahtevni operaciji, potrebno je bilo fiksirat hrbtenico, sama sreča, da se ni pretrgala hrbtenjača. Po nekaj urni operaciji pa je bilo na vrsti črevesje, šivanje želodca, debelega črevesa, na tankem pa je bilo toliko raztrganin, da so ga morali odstraniti skoraj en meter. V nedeljo in ponedeljek, sem bila pri zavesti, ker pa se je v torek stanje zelo poslabšalo, so me dali do petka v umetno komo. Tisti dnevi so se za bližnje vlekli kot meseci… V petek dopoldan, pa je sledila še ena operacija črevesja, saj na prehodu, kjer je bilo šivano črevo ni prehoda in tekočina ni prehajala iz želodca v črevesje.“

Objela hčerko Emo

Kljub vsem poškodbam pa je posijal žarek upanja. „Po drugi operaciji črevesja se je stanje hitro začelo izboljševati, vnetni parametri so iz dneva v dan lepo padali, vsaki dan mi je bila odstranjena kakšna cevka, po dolgih 12 dnevih ležanja, sem se prvič lahko s pomočjo opornice in hojice posedla na rob postelje, nato čez nekaj dni naredila tudi prve korake. 20 dni po nesreči, sem končno lahko videla in objela Emo, ki je bila takrat stara šele 10 mesecev. Po treh tednih sem končno lahko zapustila UKC. Sledi dolga in naporna rehabilitacija, po dolgih 3 mesecih se končno znebim opornice, katero sem lahko prej odstranila samo med spanjem,“ sklene Nina s podrobnostmi o nesreči.

Potem pa priobči željo, ki jo ima v tem decembru:

„Skoraj ne morem verjeti, da je že mimo eno leto. Mojega okrevanja pa še zdaleč ni konec. Bilo je hudo, še zdaj je kdaj, tako psihično kot fizično. Lahko smo presrečni, da se je izteklo kakor se je. Hvala družini in prijateljem, ki so nam takrat stali ob strani! Lahko bi napisala še veliko, več ampak podrobnosti pustimo za kdaj drugič.“

Hvala UKC Maribor

Posebno hvaležnost so izrazili tudi zdravstvenemu osebju UKC Maribor, ki je poskrbelo za Nino, ki kljub hudim poškodbam hrbtenice in črevesja danes lahko hodi. “Hvala celotnemu zdravstvenemu osebju UKC Maribor, da ste dali res vse od sebe in poskrbeli, da kljub hudim poškodbam, hrbtenice in črevesja, partnerka Nina danes lahko hodi in nima stome,”zapiše Gregor, objavi pa spletni portal Lokalec.si, ki je prvi poročal. Zapis na Lokalec.si pa končajo takole, pa se temu pridružujemo tudi mi:

Gregor, Nina in Ema se želijo osebno zahvaliti vsem, ki so jim pomagali. Če se kdo prepozna v objavi, prosijo, da jih kontaktira.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Facebook

LJUBLJANA – Trije spremljevalci in trije otroci, ki so jih slovenski politični predstavniki pripeljali iz Gaze na zdravljenje v Sloveniji, so zaprosili za mednarodno zaščito in bili nameščeni v azilni dom v Logatcu. Potrdili so, da sta mati in otrok izginila, in zdaj njuna lokacija ni znana. Slovenska vlada, s pomočjo Roberta Goloba, Tanje Fajon in nekdanjega predsednika Danila Türka, je omogočila prevoz ranjenih otrok iz Gaze v rehabilitacijski center URI Soča v Ljubljani, kjer naj bi dobili potrebno zdravstveno oskrbo.

Ko je novica o prihodu otrok in spremljevalcev iz Gaze prišla v javnost, so mnogi izrazili podporo tej humanitarni potezi, spet drugi pa so bili do poteze izredno kritični, saj tudi slovenski otroci potrebujejo pomoč. Slovenija je sicer že večkrat izkazala solidarnost z otroki iz kriznih območij, zato je bilo pričakovati, da bodo prebivalci pokazali razumevanje in podporo. Vendar je primer, ko so nekateri otroci in spremljevalci že ob prihodu zaprosili za azil, v javnosti sprožil vprašanja o motivih in razlogih za njihov prihod. Na posnetkih ob njihovem prihodu so bili vidni slovenski politični predstavniki, ki so otroke sprejeli v Sloveniji kot del humanitarne akcije.

Jelinčič glasno: “Za naše otroke ni ne zdravil, ne zdravnikov. Za palestinske otroke je vse.”

Azil namesto zdravljenja?

Po prvotnem načrtu naj bi otroci ostali v Sloveniji le začasno, do največ 42 dni, potrebnih za rehabilitacijo po poškodbah. Vendar so trije otroci in njihovi spremljevalci že zaprosili za azil. Eden od otrok in mati pa sta že izginila. To odpira vprašanja o tem, ali so bili res potrebni prevoza zaradi zdravstvenih razlogov ali pa je Slovenija postala le vmesna točka za vstop v Evropo. Po poročanju portala N1 so bile vse osebe obveščene, da naj bi se po končanem zdravljenju vrnile domov, vendar se zdaj zdi, da so nekateri imeli drugačne načrte. Portal N1 navaja, da je policija izrecno pojasnila namen zdravljenja, a kljub temu pri nekaterih otrocih in spremljevalcih vidimo nasproten scenarij.

Dvom o iskrenosti

Pobuda za prevoz otrok iz Gaze ima globlje politično ozadje, saj so vanjo vključeni Robert Golob, Tanja Fajon in nekdanji predsednik Danilo Türk, ki deluje v fundaciji, povezani s trenutnim slovenskim političnim vrhom. Pri tem so se nekateri kritiki spraševali, ali gre res za humanitarno akcijo ali za politično potezo, namenjeno krepitvi imidža vladajoče garniture. Na posnetku je bilo jasno vidno, kako so Golob in Fajon ob prihodu spremljali otroke, z njimi pa tudi Roman Jakič, ki je bil pred kratkim politično imenovan za direktorja URI Soča. To je v javnosti sprožilo kritike glede političnega vpliva in nepotizma, povezanega s to humanitarno akcijo.

Podpore ni več …

Čeprav so številni Slovenci najprej pozdravili prihod otrok in jim izkazali podporo, se je po razkritju, da nekateri že iščejo azil, občutno spremenilo javno mnenje. Nekateri menijo, da je Slovenija preveč odprta za humanitarne projekte, ki omogočajo migracije, namesto da bi zgolj nudila zdravstveno pomoč. Občutljiva politična tema in nepričakovana prošnja za azil pomenita, da bo verjetno prišlo do dodatnih omejitev in pregledov prihodnjih projektov.

V tem trenutku še šest otrok in mladostnikov ostaja v rehabilitacijskem centru URI Soča, kjer naj bi prejemali zdravstveno oskrbo, kot je bilo načrtovano. Po navedbah portala N1 naj bi se njihovo zdravljenje končalo v šestih tednih, kar pomeni, da bo Slovenija v kratkem morala odločiti o njihovi prihodnosti. Poleg vprašanja, ali bo Slovenija sposobna zagotoviti vrnitev teh otrok domov, ostaja vprašanje, ali bodo tudi preostali otroci zaprosili za mednarodno zaščito.

Primer otrok iz Gaze sproža razprave o vprašanjih mednarodne zaščite, humanitarne pomoči in integracijskih politik v Sloveniji. Mnogo ljudi se sprašuje, ali Slovenija postaja cilj za migrante pod pretvezo nujnih zdravstvenih potreb. Ta situacija opozarja na potrebo po doslednem preverjanju in omejitvah pri zagotavljanju humanitarne pomoči, zlasti v primerih, ko obstaja možnost, da bodo osebe zaprosile za azil.

Ob zaključku bo pomembno spremljati, kako bodo slovenski politiki obravnavali to situacijo in ali bodo za tovrstne projekte potrebni novi pravni okviri. S primerom otrok iz Gaze so se namreč odprla vprašanja, ki so morda v Sloveniji doslej veljala za manj pomembna, a zdaj sprožajo resno razpravo o azilni politiki in mednarodni zaščiti.

Napisal: N. Z.

Vir: Spletnicasopis.eu, N1, X

DESET POŠKODOVANIH OTROK IZ GAZE NA REHABILITACIJI V SLOVENIJI

LJUBLJANA – V Slovenijo je prispelo deset težko poškodovanih otrok iz Gaze, ki bodo naslednjih šest tednov preživeli na rehabilitaciji v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča (URI Soča). Otroci, ki so pretrpeli hude telesne poškodbe zaradi vojne, bodo deležni intenzivnega zdravljenja, psihosocialne oskrbe ter rehabilitacije z naprednimi medicinskimi pripomočki, vključno s protezami in operacijami, kjer bo to potrebno. Gre za projekt, ki ga vodi Slovenska Karitas v sodelovanju s Fundacijo Danila Türka.

Skupina otrok, ki so stari med 4 in 16 let, trpi tudi za poškodbami hudih amputacij. Štirje od otrok so izgubili noge, dva pa roke, medtem ko vsi trpijo zaradi travm, ki so posledica dolgotrajnih spopadov v Gazi. Najmlajši med njimi je star komaj štiri leta. Poleg fizične oskrbe bodo otroci deležni tudi psihološke podpore, saj so doživeli nepredstavljive grozote, zaradi katerih potrebujejo večplastno pomoč. “Ti otroci so preživeli travme, ki si jih težko predstavljamo. Zato je psihosocialna rehabilitacija ključna,” je poudarila Mojca Seliškar Toš, predsednica Fundacije Danila Türka (RTV Slovenija).

Burni odzivi na prihod otrok iz Gaze in stanje v slovenskem zdravstvu

Si zadovoljna, da so otroke pripeljali, a ne?! https://t.co/obBP2hSdOJ pic.twitter.com/OsC1Xn72oV

— Zmago J. Plemeniti (@ZmagoPlemeniti) October 13, 2024

Prihod desetih hudo poškodovanih otrok iz Gaze na rehabilitacijo v Slovenijo je sprožil številne kritike, predvsem na družbenih omrežjih, kjer uporabniki izražajo nezadovoljstvo z odločitvijo države, da omogoči zdravstveno oskrbo tujim otrokom, medtem ko slovenski otroci čakajo v dolgih čakalnih vrstah. Zmago Jelinčič Plemeniti, politik in predsednik SNS, je bil med prvimi, ki so se odzvali z ostrimi besedami. Na svojem Facebook profilu je zapisal: “Za naše otroke ni ne zdravil, ne zdravnikov. Za palestinske otroke je vse.” Jelinčič je ob tem opozoril na pomanjkanje sredstev za slovenske bolnike in obtožil vlado, da prednost daje tujcem.

Odzivi na družbenih omrežjih so bili podobno negativni. Uporabniki izpostavljajo, da mnogi slovenski otroci odhajajo na zdravljenje v tujino na lastne stroške, medtem ko tuji otroci prejmejo brezplačno oskrbo v Sloveniji. Eden izmed komentatorjev je zapisal: “Nas v čakalno vrsto, tujce, ki sploh niso otroci pa naprej,” s čimer je izrazil nezadovoljstvo s prednostnim obravnavanjem tujih pacientov.

Stanje v čakalnih vrstah v Sloveniji

Slovenija se že dlje časa sooča s problemom dolgih čakalnih vrst v zdravstvu. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), čakalne dobe za nekatere specialistične preglede in operacije trajajo več mesecev, v nekaterih primerih celo več let. Po najnovejših podatkih iz zdravstvenega portala ZZZS, na operacijo kolena slovenski pacienti čakajo v povprečju 320 dni, na ortodontske preglede pa lahko otroci čakajo tudi več kot eno leto. Ta dolga čakalna doba je posledica pomanjkanja specialistov, pomanjkanja kadrov v zdravstvu ter povečanega števila pacientov, ki potrebujejo oskrbo.

Kritika vlade in prioritet v zdravstvu

Slovenska javnost je vedno bolj nezadovoljna z učinkovitostjo slovenskega zdravstvenega sistema. Kritiki opozarjajo, da vlada ni storila dovolj za izboljšanje razmer v zdravstvu. Dolge čakalne vrste in pomanjkanje zdravnikov so ključni problemi, ki so se še dodatno poslabšali po pandemiji. Vlada Roberta Goloba se sooča z očitki, da ne izkazuje dovolj predanosti domačim pacientom in da sredstva, namenjena za rehabilitacijo tujih otrok, prihajajo na račun slovenskih pacientov. “Namesto da bi vlagali v izboljšanje pogojev za naše otroke, sredstva porabljamo za tuje projekte,” je zapisal eden izmed uporabnikov Facebooka.

Kljub kritikam vlada vztraja pri humanitarnih projektih, kot je rehabilitacija otrok iz Gaze, ki je financirana s strani Slovenske Karitas in Ministrstva za zunanje in evropske zadeve. Tovrstni projekti so namenjeni širši mednarodni solidarnosti in ne vplivajo neposredno na proračun za domače paciente, so pojasnili predstavniki ministrstva (N1info.si). Humanitarna pomoč tako ostaja ključni del slovenske zunanje politike, vendar pa notranje razmere v zdravstvu kličejo po nujnih reformah.

Prihod v Slovenijo in organizacija oskrbe

Otroci so prileteli v Slovenijo zjutraj, 13. oktobra 2024, skupaj s spremljevalci, ki bodo prav tako deležni pomoči. Na letališče Jožeta Pučnika so prispeli iz Kaira prek Istanbula, od koder so jih prepeljali neposredno v URI Soča. Kot je poudarila Mojca Seliškar Toš, je skupina otrok bila skrbno izbrana na podlagi medicinskih poročil, ki so jih zbrali v sodelovanju z lokalnimi organizacijami v Kairu: “Iz 505 medicinskih poročil smo izbrali tiste otroke, ki nujno potrebujejo našo pomoč,” je dodala (24ur.com).

V URI Soča bodo otrokom omogočili celovito rehabilitacijo, ki vključuje individualiziran program zdravljenja, kjer bodo sodelovali zdravniki, fizioterapevti, delovni terapevti, ortotiki in drugi strokovnjaki. Poleg medicinske oskrbe pa bodo otrokom pomagali tudi prostovoljci Islamske skupnosti v Sloveniji, ki bodo z njimi preživljali prosti čas in jih podpirali pri družbenem vključevanju.

Financiranje projekta in slovenska pomoč Gazi

Projekt rehabilitacije palestinskih otrok, vreden 700 tisoč evrov, je financiran iz sredstev, ki jih zagotavljata Slovenska Karitas in Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve (MZEZ). Približno 450 tisoč evrov je namenjenih neposredno za rehabilitacijo otrok v Sloveniji, preostanek pa za finančno pomoč ranljivim družinam v Gazi. Humanitarne razmere v Gazi so namreč še naprej katastrofalne, saj več kot 1,1 milijona ljudi trpi zaradi lakote in pomanjkanja osnovnih življenjskih dobrin, med njimi pa so najbolj prizadeti ravno otroci (Metropolitan.si). V izraelskih napadih je bilo od lanskega oktobra ubitih več kot 16.000 otrok, številni pa še vedno pogrešani (RTV Slovenija).

Poleg rehabilitacije se bo slovenski projekt osredotočil tudi na dolgoročno pomoč otrokom in njihovim družinam v Gazi. Slovenska vlada je v preteklih letih večkrat sodelovala pri humanitarnih projektih, namenjenih Palestini, in tudi tokrat ostaja zvesta svoji humanitarni zavezi. “Projekt je pomemben ne le z vidika zdravstvene oskrbe, temveč tudi kot sporočilo solidarnosti z vsemi prizadetimi otroki,” je pojasnila Seliškar Toševa (N1info.si).

Javni odzivi na rehabilitacijo otrok iz Gaze

Prihod otrok iz Gaze pa ni minil brez polemik. Na družbenih omrežjih se je vnela razprava o tem, ali je primerno, da Slovenija pomaga tujim otrokom, medtem ko številni slovenski otroci čakajo na zdravljenje. Kritike so bile usmerjene predvsem v to, da državna sredstva, namenjena rehabilitaciji, ne zadostujejo niti za slovenske paciente. “Naši otroci hodijo na zdravljenje v tujino na lastne stroške, medtem ko tujci pridejo sem in dobijo vse brezplačno,” je zapisala ena izmed uporabnic na Facebooku. Kritiki so poudarili, da bi morala Slovenija najprej poskrbeti za svoje državljane, šele nato pomagati tujim.

Kljub tem negativnim odzivom pa projekt ostaja ključni del slovenske humanitarne dejavnosti, saj poudarja pomen mednarodne solidarnosti in človekoljubja. Otroci iz Gaze, ki so prišli v Slovenijo, imajo priložnost, da si opomorejo ne le fizično, temveč tudi psihološko, kar jim bo omogočilo boljšo prihodnost stran od grozot vojne. Slovenska pomoč je tako večplastna, saj vključuje tako medicinsko kot psihološko podporo, hkrati pa omogoča ohranjanje upanja za generacijo, ki je preživela nepredstavljive grozote.

Napisal: N. Z.

Vir: www, FB