Bomo Slovenci izumrli? Rodnost v Sloveniji kritična, Rigelnik pa: “Vrzite kondome proč!”

SLOVENIJA – Statistični podatki, ki razkrivajo drastičen upad rodnosti, postavljajo pred nas ključno vprašanje: ali kot narod drsimo proti demografskemu izginotju?

Podatki Statističnega urada RS kažejo na izrazit upad celotne stopnje rodnosti – leta 1954 je povprečna Slovenka rodila 2,5 otroka, danes pa se ta številka komaj še dotakne 1,5. A če smo pošteni: kaj sploh pričakujemo, ko si mora povprečna družina, preden razmišlja o otrocih, izračunati, ali ji bo konec meseca ostalo dovolj denarja za mleko in kruh? Število živorojenih na 1.000 prebivalcev se je s 23 v petdesetih letih prejšnjega stoletja znižalo na slabih 8,8 v letu 2023. Tako nizkih številk nismo imeli še nikoli v sodobni zgodovini, kar odpira pomembno dilemo: ali smo sposobni preobrniti ta trend?

Rodnost in prihodnost: Kako globoko smo že zabredli?

Da rodnost pod 2,1 otroka na žensko pomeni upad populacije, je jasno že desetletja. Vendar Slovenija tega trenda ni ujela zgolj mimogrede – bili smo med prvimi evropskimi državami, kjer je stopnja rodnosti padla pod mejo nadomestitve. Danes smo soočeni z realnostjo starajoče se populacije: leta 2023 je bil povprečen Slovenec star 45 let, leta 1980 pa le 35. To ni le številka, temveč opomin, da vse manj ljudi dela za vse več upokojencev – in to v sistemu, ki že zdaj poklekne ob prvem večjem finančnem stresu.

“Če želimo ohraniti stabilnost družbe, moramo vlagati v družine, mlade in ustvariti okolje, kjer bodo otroci finančno in družbeno manjše breme,” je dejala demografinja dr. Ana Novak za portal Dnevnik. Res je, a vprašajmo se: ali imamo čas? Čas za poglobljene reforme, dolgoročne strategije, obsežne razprave? Ali se sploh zavedamo, kako hitro se premikamo proti točki brez vrnitve?

Problem posameznika ali sistemska težava?

Družbena omrežja, kjer vlada kultura “bliskovite sodbe”, pogosto poenostavljajo te kompleksne teme. Tvit Mateja Rigelnika, kjer je pozval Slovence, naj “odložijo kontracepcijo in opravijo svojo državljansko dolžnost,” je dvignil precej prahu. Nekateri so mu ploskali – drugi so ga povsem raztrgali. Ampak ali res lahko zvalimo vso odgovornost na posameznike?

Narod se bo ugonobil sam. S takšno rodnostjo bomo izumrli. Vržite kondome in kontracepcijske tablete stran in začnite fuk@t.
Če pa ne boste opravili svoje državljanske dolžnosti, pa ne pizdite, ker bomo uvažali tujce. As simple as that!

Otroke za vse, ne le za peščico! ✊✊✊ pic.twitter.com/R1DNJQQstm

— Matej Rigelnik (@Matej_R81) November 27, 2024

Sociologinja dr. Marija Kovač je za Delo pojasnila: “Rodnost ni le stvar posameznikove odločitve. Ljudje potrebujejo varnost – tako finančno kot socialno.” Poglejmo realno sliko: mladi v Sloveniji se danes z določenimi vprašanji soočajo pozneje kot kdajkoli prej – pri 30 letih si mnogi še vedno delijo stanovanje s sostanovalci ali, kar je še huje, sobo pri starših. Kako naj potem razmišljajo o otrocih?

Ali Slovenija dela dovolj?

Država sicer ponuja nekatere spodbude za mlade družine: porodniški dopust je dolg, otroški dodatki niso zanemarljivi, subvencionirano varstvo otrok prav tako obstaja. Ampak poglejmo realno – ali je to dovolj? Francija in Švedska sta dosegli veliko boljše rezultate z obsežnimi družinskimi politikami, ki vključujejo brezplačno varstvo otrok za vse, finančne spodbude za vsakega dodatnega otroka in dostopna stanovanja. Pri nas? Družinske politike so pogosto predmet političnih debat, a rezultatov ni. Le zakaj?

Kaj pa migracije?

Demografski upad Slovenija delno rešuje z migracijami – predvsem delavci iz Balkana in vzhodne Evrope. Toda s tem se odpira drugo vprašanje: ali smo kot družba pripravljeni na kulturno in družbeno raznolikost, ki jo to prinaša? Na eni strani govorimo o ohranjanju identitete, na drugi strani pa brez migrantov ne bomo mogli ohraniti niti pokojninskega sistema.

Kako naprej? Čas za spremembe je zdaj.

Strokovnjaki opozarjajo, da ni hitrih rešitev. “Treba je ustvariti pogoje, kjer bodo mladi želeli ostati v Sloveniji, ustvarjati družine in hkrati imeti dostojno kakovost življenja,” je za Večer dejal ekonomist dr. Igor Kralj. Ampak resnica je preprosta – ne gre več za vprašanje “če”, temveč “kdaj”. Če se nič ne spremeni, bodo posledice neizogibne. Ali smo res pripravljeni tvegati prihodnost naroda?

Vir: Statistični urad RS, Dnevnik, Večer, Delo (2024).

Napisal: N. Z.