“Nazaj me prklopte!” so besede, ki so v ironičnem tonu Zjutranje kronike na Radiu 1 osvetlile posledice nove “pravice do odklopa,” ki jo je nedavno uvedlo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pod vodstvom Luke Mesca. Ta ukrep, sicer namenjen izboljšanju ravnovesja med delom in prostim časom, v praksi pridobi popolnoma drugačen pomen, ko se sooči z realnostjo – v tem primeru z dolgovi romskih prebivalcev v Novem mestu in njihovimi posledicami.

Šaljiv posnetek, ki odpira pereča vprašanja

Značilna satirična nota Radia 1 je tokrat ciljala na preplet družbenih problemov in političnih odločitev. V središču je “gospod Romski,” ki se pritožuje nad odklopom vode – in še bolj nad dejstvom, da naj bi to zdaj postala kar “pravica.” Z njim v dialogu slišimo še župana, aktiviste, in celo “gospo Duško,” ki poskuša rešiti njegove otroke – a vse skupaj se kaj hitro sprevrže v absurdne zaplete.

Ko gospod Romski zatrdi, da se je sam priklopil na vodovod (“Sam sem rore potegnu, občina pa ni dala nič!”), hkrati pa predlaga gospe Duški “posvojitev” otrok v zameno za rešitev težav, poslušalec ne ve več, ali bi se smejal ali zmajeval z glavo. Satira mojstrsko izpostavi, kako problem kompleksne marginalizacije Romov pogosto konča v absurdnih birokratskih postopkih, kjer postane človek zgolj “številka v sistemu.”

Šaljiv posnetek lahko poslušate tudi tukaj.

Pravica do odklopa – preobrat ali birokratska ironija?

Ukrep “pravice do odklopa,” ki je bil prvotno mišljen kot zaščita zaposlenih pred preobremenjenostjo – omogočanje, da po končanem delovniku izklopijo službene telefone in e-pošto – se v primeru novomeških Romov bere kot nepričakovana metafora. Namesto da bi šlo za prostovoljno pravico, se odklop tu pojavi kot prisilni ukrep – in to dobesedno.

Komunalno podjetje v Novem mestu je namreč zaradi neplačevanja računov prešlo na odklop vode več družinam. Čeprav podjetje vztraja, da je ukrep zakonit in da so prebivalce večkrat opozorili, aktivisti opozarjajo, da “ustavna pravica do vode” pretehta nad vsakršno birokratsko logiko. Kako torej razumeti “pravico do odklopa” v tej situaciji? Kot zaščito pravic ali kot hladno birokratsko kazen?

Je res kriv samo sistem?

Težava romskih naselij v Novem mestu, kjer so nekateri prebivalci brez vode, elektrike in celo osnovne infrastrukture, ima globoke korenine. Po podatkih Statističnega urada Slovenije se romska naselja pogosto soočajo z višjo stopnjo revščine in brezposelnosti kot povprečna slovenska gospodinjstva. Poleg tega je tu še vprašanje nereguliranih nepremičnin – številne hiše v romskih naseljih nimajo gradbenih dovoljenj, kar otežuje ureditev osnovnih storitev, kot je priklop na vodovodno omrežje.

A vprašanje, kdo nosi največji del odgovornosti – država, lokalna oblast, komunalna podjetja ali prebivalci sami – ostaja zapleteno. Medtem ko podjetja poudarjajo, da morajo zagotavljati plačilo storitev za vse uporabnike, aktivisti opozarjajo na sistemsko revščino in pomanjkanje podpore za najranljivejše skupine.

Zakaj je odklop vode sporna rešitev?

Čeprav komunalna podjetja delujejo v okviru zakonodaje, kritiki opozarjajo, da odklop osnovnih storitev, kot je voda, ni pravična rešitev za družine, ki že tako živijo v težkih pogojih. Po navedbah lokalnega društva Humanitariana iz posnetka je voda ena od osnovnih pravic, ki bi morala biti zagotovljena vsem – tudi tistim, ki so finančno šibki.

Prav to je Radio 1 duhovito izpostavil v enem od prizorov, kjer gospod Romski pripomni, da morajo njegovi otroci plezati po “lojtrah za žleb,” da jih verjetno prodajo in zaslužijo. Ironija je jasna.

Je satira lahko rešitev?

Prispevek Radia 1 je več kot le humor – je opomnik, kako enostavno se lahko resna tema banalizira, če jo pogledamo iz napačnega zornega kota. Toda ali lahko humor spremeni realnost? Morda.

Vir: Radio 1.

Napisal: N. Z.

Po podatkih iz leta 2002 je bilo zaposlenih približno 15 % Romov, medtem ko je bilo 85 % brezposelnih.

NOVO MESTO – Zaposljivost Romov v Sloveniji ostaja izziv, saj se soočajo z visokimi stopnjami brezposelnosti in omejenimi zaposlitvenimi možnostmi. Po podatkih iz leta 2002 je bilo zaposlenih približno 15 % Romov, medtem ko je bilo 85 % brezposelnih. So za svetle izjeme, ki dokazujejo, da je tudi to mogoče. To je primer Đanija Stojanoviča, ki dela na Komunali Novo mesto.

Zaposlen je v Službi za urejanje in vzdrževanje javnih površin. Na delo prihaja iz romskega naselja Brezje, kjer živi z družino. „V mestu me boste opazili z metlo, smetišnico in samokolnico. Rad delam v naravi. Zdaj, v jeseni redno pospravljamo listje. Delo je ročno, v pomoč mi je puhalnik. Rad sem na zraku, s sodelavci se odlično razumem,“ pove Đani.

Dve službi ima

Pred začetkom delovnika v Komunali in po njem ima še eno obveznost. Na skrbi ima prevoz šolarjev iz romskega naselja do novomeških šol. „Obe delovni obveznosti jemljem resno in odgovorno. Pri tem me spodbuja novomeški diakon, Matic Vidic, ki pomaga dolenjskim Romom na poti do izobrazbe in zaposlitve,“ dodaja Đani.

Izjemno delo Matica Vidica

„Mi pa dodamo, da smo eno redkih podjetij, ki zaposluje tudi romsko populacijo,“ pa se upravičeno pohvalijo pri Komunali Novo mesto. Pri tem je tako Đaniju, Romov kot Komunali v pomoč Matic Vidic, Novomeščan, slovenski stalni diakon, terapevt in specializant logoterapije, ki prihaja iz novomeške škofije. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani teolog in profesor filozofije. Svojo poklicno pot je začel kot pastoralni asistent v Slovenski vojski, kjer je sedem let opravljal duhovno oskrbo pripadnikov. Poleg dela v vojski je dejaven tudi med romsko skupnostjo na Dolenjskem, kjer deluje kot misijonar in katehet. Svoje poslanstvo med Romi je začel iz osebnih izkušenj in želje po pomoči marginaliziranim skupinam. Leta 2022 je bil posvečen v stalnega diakona novomeške škofije, kar mu omogoča, da kot poročen moški služi Cerkvi in skupnosti. S svojo ženo Petro imata sina Izaka. Matic velik del svoje energije usmerja v integracijo Romov, pri tem stavi na pristop od primera do primerja.

Zaposljivost Romov

Zaposljivost Romov v Sloveniji ostaja izziv, saj se soočajo z visokimi stopnjami brezposelnosti in omejenimi zaposlitvenimi možnostmi. Po podatkih iz leta 2002 je bilo zaposlenih približno 15 % Romov, medtem ko je bilo 85 % brezposelnih.

Ključni dejavniki, ki vplivajo na zaposljivost Romov:

• Nizka izobrazba: Več kot 80 % Romov nima dokončane osnovne šole, kar omejuje njihove zaposlitvene možnosti.

• Diskriminacija in stereotipi: Predsodki delodajalcev in širše družbe otežujejo dostop Romov do trga dela.

• Pomanjkanje delovnih izkušenj: Zaradi dolgotrajne brezposelnosti Romi težje pridobijo potrebne delovne izkušnje.

Pobude za izboljšanje zaposljivosti Romov:

• Projekt ZAPROM: Mednarodni projekt “Spoštovanje raznolikosti kot temelj za integracijo Romov z zaposlovanjem” je bil usmerjen v boj proti diskriminaciji Romov na trgu dela ter izboljšanje njihove socialne vključenosti.
• Nacionalni program ukrepov za Rome: Vlada RS je sprejela program, ki vključuje ukrepe za izboljšanje izobraževanja in zaposlovanja Romov.

• Lokalne pobude: V Murski Soboti so predstavili regijski razvojni program, namenjen usposabljanju Romov za uspešnejše vključevanje v družbo.

Priporočila za nadaljnje ukrepe:

• Izboljšanje dostopa do izobraževanja: Spodbujanje vključevanja romskih otrok v predšolsko vzgojo in nadaljnje izobraževanje.
• Boj proti diskriminaciji: Izvajanje ozaveščevalnih kampanj za zmanjšanje stereotipov in predsodkov do Romov.
• Spodbujanje zaposlovanja: Uvedba spodbud za delodajalce, ki zaposlujejo Rome, ter podpora socialnemu podjetništvu znotraj romske skupnosti.

Celovit pristop, ki vključuje izobraževanje, boj proti diskriminaciji in spodbujanje zaposlovanja, je ključen za izboljšanje zaposljivosti Romov v Sloveniji.

Romska skupnost na Dolenjskem

Romska skupnost na Dolenjskem se sooča s številnimi izzivi, ki vplivajo na njihovo integracijo in sobivanje z večinskim prebivalstvom. Med ključnimi težavami so nizka stopnja izobrazbe, visoka brezposelnost, socialna izključenost ter varnostni incidenti.

Izobraževanje: Podatki kažejo, da med letoma 2017 in 2021 devetletko osnovne šole na Dolenjskem ni zaključilo 411 od 439 romskih otrok.

Pogosti izostanki od pouka in pomanjkanje znanja slovenskega jezika otežujejo njihovo vključevanje v izobraževalni sistem. Poleg tega romski starši redko vključujejo otroke v vrtec, kar negativno vpliva na njihovo socializacijo in pripravo na šolo.

Socialna vprašanja: Romska skupnost se sooča z visokimi stopnjami brezposelnosti, kar vodi v socialno izključenost in odvisnost od socialnih transferjev. Poleg tega so prisotne težave, kot so alkoholizem, droge in mladoletniške nosečnosti, kar dodatno otežuje njihovo integracijo.

Varnost: V zadnjem času so se na Dolenjskem povečali varnostni incidenti, povezani z romsko skupnostjo, vključno s pretepi, požari in streljanjem. To je povzročilo zaskrbljenost med lokalnim prebivalstvom in privedlo do protestov ter pozivov k ukrepanju s strani oblasti.

Ukrepanje: Lokalne oblasti in civilne iniciative pozivajo k sistemskim rešitvam, ki bi vključevale izboljšanje izobraževanja, povečanje zaposljivosti, boj proti socialni izključenosti ter zagotavljanje varnosti za vse prebivalce. Poudarjajo tudi potrebo po spremembah zakonodaje in večjem sodelovanju med državnimi institucijami ter lokalnimi skupnostmi.

Celovit pristop, ki vključuje izobraževanje, socialno podporo, zaposlovanje in varnostne ukrepe, je ključen za izboljšanje položaja romske skupnosti na Dolenjskem ter za zagotavljanje mirnega sobivanja z večinskim prebivalstvom.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona Komunala Novo mesto