NOVO MESTO – Romski zastopniki društev razkrinkani: nakradli več kot 200.000 evrov

Kriminalisti Policijske uprave Novo mesto so razkrili sistematično zlorabo javnih sredstev s strani romskih zastopnikov društev, ki so bila ustanovljena z namenom izboljšanja položaja romske skupnosti. V obsežni večletni preiskavi so ugotovili, da so zastopniki društev iz Dolenjske, Bele krajine in Kočevja sredstva, pridobljena na javnih razpisih, porabili za lastne potrebe. Oškodovani niso bili le državni proračun in romska skupnost, ampak tudi več gospodarskih subjektov.

Fiktivna društva in preusmerjanje denarja

Vodja preiskave, France Božičnik, je na novinarski konferenci izpostavil, da so osumljenci zlorabili sistem javnih razpisov, namenjenih izboljšanju življenjskih pogojev Romov. Po njegovih besedah so osumljenci ustanovili društva zgolj z namenom pridobivanja sredstev na javnih razpisih, ta sredstva pa so nato preusmerjali na svoje osebne račune in račune povezanih oseb. “Nekatera društva so danes še vedno aktivna, druga pa so bila že izbrisana iz poslovnih registrov,” je dodal Božičnik. Denar so pridobivali pod pretvezo, da bodo izvajali programe za pomoč romski skupnosti, vendar ti programi niso bili nikoli izvedeni.

“Sredstva so bila porabljena za nakup vozil, gradbenega materiala in druge osebne koristi,” je pojasnil Božičnik, pri čemer je izpostavil, da so bili denarni tokovi preusmerjeni tudi na račune družinskih članov osumljencev. Policija je ugotovila, da so osumljenci dvigovali gotovino, s čimer so zabrisali sledi o porabi javnih sredstev.

Lažni računi in ponarejena dokumentacija

V okviru preiskave so kriminalisti ugotovili, da so osumljenci izdajali fiktivne račune, ponarejali avtorske in partnerske pogodbe ter ustvarjali neresnične stroškovne postavke. Te listine so nato uporabili kot dokazila o porabi javnih sredstev, čeprav programi, ki so bili navedeni v poročilih, niso bili izvedeni. “Ugotovili smo, da nekatera društva sploh niso imela aktivnih bančnih računov,” je povedal Božičnik.

Med ponarejenimi dokumenti so bile tudi fiktivne pogodbe za različne storitve in blago, ki nikoli niso bile izvedene ali dostavljene. “Na ta način so si pridobili najmanj 62.000 evrov protipremoženjske koristi,” je pojasnil Božičnik.

Ne le, da so osumljenci zlorabili sredstva, ki so bila namenjena izboljšanju položaja romske skupnosti, ampak so s svojimi dejanji oškodovali tudi več podjetij. Dva izmed osumljencev sta v imenu društev naročala blago in storitve v višini najmanj 103.000 evrov, a računov nista poravnala, zaradi česar so bila oškodovana najmanj 24 gospodarska podjetja. “Škoda, povzročena z njihovimi dejanji, presega 200.000 evrov,” je poudaril Božičnik.

Dolgoročna zloraba sredstev

Kriminalisti so ugotovili, da so osumljenci sredstva pridobivali že pred letom 2014, vendar je zaradi zastaranja za ta dejanja pregon že prenehal. Če bi bila vsa kazniva dejanja zajeta, bi bil skupni znesek pridobljenih sredstev več kot 212.000 evrov. Glavni osumljenec, 40-letni Rom, je že stari znanec policije, saj je bil večkrat obravnavan zaradi premoženjskih kaznivih dejanj. “Večkrat je prejel pogojne kazni, a jih je ignoriral in nadaljeval z goljufijami,” je dejal Božičnik.

Osumljenci so sredstva, ki so bila namenjena izboljšanju življenjskih pogojev Romov, porabili za nakup gradbenega materiala, stavbnega pohištva, vozil na lizing in sklepanje zavarovalnih polic, vendar teh obrokov niso plačevali. Poleg tega so se osumljenci posluževali finančnih mahinacij, da bi zabrisali sledi o izvoru in porabi sredstev.

Zaključek preiskave in sodni postopki

Preiskava je pokazala na resne pomanjkljivosti v nadzoru nad porabo javnih sredstev, še posebej pri društvih, ki naj bi delovala v korist manjšin. “Takšne zlorabe spodkopavajo zaupanje v sistem podpore ranljivim skupnostim,” je zaključil Božičnik.

Preiskava je zdaj v zaključni fazi, sodni postopki pa bodo kmalu sledili. “Osumljenci, ki so zlorabili javna sredstva, bodo morali odgovarjati za svoja dejanja na sodišču,” je dodal Božičnik, poroča Slovenska tiskovna agencija (STA).

Napisal: N. Z.

Vir: www, Freepik

V generalštabu potrdili incident.

CERKLJE NA DOLENJSKEM – „Romi pretekli teden pretepli več pripadnikov Slovenske vojske v Cerkljah ob Krki. Policija in Slovenska vojska, zakaj javnost ni obveščena o tem, da so se Romi spravili tudi na vojake in pri tem uporabili celo solzivec za živali?! Ste storilce ujeli? Ste sprožili postopke? Kdo je odgovoren za prikrivanje informacij?! Sledi poslansko vprašanje,“ je na omrežju X zapisala poslanka Anja Bah Žibert.

🆘Romi pretekli teden pretepli več pripadnikov Slovenske vojske v Cerkljah ob Krki🆘@policija_si in @Slovenskavojska, zakaj javnost ni obveščena o tem, da so se Romi spravili tudi na vojake in pri tem uporabili celo solzivec za živali?!
Ste storilce ujeli? Ste sprožili postopke?…

— Anja Bah Žibert (@ANJABAHZIBERT) September 27, 2024

Kaj pravi vojska?

Slovenska vojska je za Metropolitan potrdila incident, v katerem nihče ni bil poškodovan, se pa je zgodil  izven vojašnice in izven delovnega časa pripadnikov slovenske vojske.

Napadli policiste

Avgusta letos so v Ribnici, kjer so med prijetjem mladoletnega voznika, ki se ni ustavil na zahtevo policije, nekateri Romi napadli policiste. Policija je mladoletnika ustavila zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov, vendar je ta skupaj s sopotnikom pobegnil. Ko so ga policisti ujeli in pričeli s postopkom, so jih napadli domačini, med njimi tudi Romi, z udarci, odrivanjem in grožnjami. V incidentu sta bila dva policista lažje poškodovana. Policija je kasneje aretirala tri osebe, ki so sodelovale pri napadu, in zoper njih vložila kazenske ovadbe. Incident je v slovenski javnosti dvignil veliko prahu, saj napetosti med Romi in domačini v regijah, kot sta Ribnica in Kočevje, že nekaj časa naraščajo​. Policija poudarja, da deluje v skladu z zakonodajo in da so postopki za zagotavljanje javnega reda nujni, vendar so napetosti na teh območjih pogosto povezane z globljimi socialno-ekonomskimi težavami, kot so pomanjkanje osnovnih dobrin (voda) in diskriminacija, kar vodi v konflikte​(

Problematika v Posavju

Romi v Brežicah in širše v Posavju so pogosto del občutljivega družbenega vprašanja, ki zajema različne teme, od socialne izključenosti, kriminala, do policijskih intervencij in incidentov. Romi so ena izmed najbolj marginaliziranih skupin v Sloveniji, kar včasih privede do napetosti med lokalnim prebivalstvom in romsko skupnostjo.

Incidenti, povezani z Romi v Brežicah in Posavju, so v preteklosti vključevali različne oblike kriminala, ki so pogosto medijsko izpostavljeni. Lokalni prebivalci in romska skupnost imajo včasih različne poglede na dogajanje, kar prispeva k napetostim. Policija pogosto posreduje pri incidentih, ki vključujejo motenje javnega reda, prepire ali nasilne konflikte.

Nekateri incidenti so bili tudi široko odmevni v medijih in so sprožili razprave o integraciji Romov, pomanjkanju dostopa do osnovnih dobrin in zaposlitve, pa tudi o vlogi države in lokalnih oblasti pri reševanju teh težav. Kljub težavam obstajajo tudi številne iniciative za izboljšanje življenjskih pogojev Romov in zmanjšanje napetosti znotraj skupnosti.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

NOVO MESTO – Policisti so bili 25. septembra 2024 obveščeni o vlomu v avtomobil v naselju Srebrniče, kjer so neznanci pobegnili s kraja dogodka, ne da bi karkoli ukradli. Policija je na podlagi opisa storilcev in smeri bega hitro izsledila tri osumljence v romskem naselju Žabjak-Brezje, stare 23, 26 in 52 let.

Med postopkom prijetja so policisti proti 23-letnemu osumljencu, ki se ni odzval na ukaze, uporabili prisilna sredstva. Pri osumljencih so zasegli tudi orodje, uporabljeno pri vlomu. Zoper vse tri bodo podali kazensko ovadbo na pristojno tožilstvo. Sicer v avtomobilu, ki je bil tarča vloma, ni bilo ničesar vrednega za krajo.

Naselje Žabjak, kjer se je dogodek zaključil, že dlje časa velja za območje z napetimi odnosi med romsko skupnostjo in preostalim prebivalstvom. Romi iz Žabjaka se soočajo z izzivi, kot so stigmatizacija in socialna izključenost, kar dodatno zapleta odnose v regiji. Medtem ko so lokalne oblasti poskušale izboljšati razmere, s povečano prisotnostjo policije in različnimi programi, rezultati še niso povsem zadovoljivi.

Napisal: N. Z.

Vir: PU Novo mesto, Freepik

Slovenski politiki je povsem spodletelo.

ŠENTJERNEJ – „Shod bo namenjen opozarjanju na več-letno problematiko nasilja na Osnovni šoli Šentjernej, ki je bil v večini sprožen s strani Romskih otrok, podpori očetu maltretiranega otroka ob zadnjem dogodku ter zahtevo po ukrepih, ki bodo vodili k izboljšanju varnostnega stanja na OŠ. Na dogodku bomo predstavili nekaj pretresljivih zgodb nasilništva v OŠ, ki so se pod sedanjih vodstvom šole zgodile (in bile pometene pod preprogo!) tekom zadnjih let. Obenem bomo jasno poudarili, da romska problematika na našem območju presega meje vzdržnega in nam je ljudem DOVOLJ toleriranja izgredov Romov, izkoriščanja države in praznih obljub vlade do ureditve stanja,“ so sporočili iz Lokalne iniciative Šentjernej, kjer bodo v soboto, 28.9., pripravili shod in opozarjali na romsko problematiko.

Pereča tema

Na njo že vrsto le opozarja Silvo Mesojedec iz Novega mesta. „V teh dneh dobivam vprašanja prijateljev iz Primorske, Gorenjske, kaj se dogaja v JV Sloveniji, ko po TV vidijo razne novice glede romske problematike. Morebiti bo informacija preko socialnih omrežij doprinesla k razumevanju le tega. Romska problematika v jugovzhodni Sloveniji je v zadnjem času postala zelo pereča tema, ki vzbuja veliko pozornosti in skrbi med prebivalci,“ je na Facebooku zapisal Mesojedec, ki več kot 30 let spremlja romsko problematiko.

„Romi v Sloveniji živijo že stoletja, vendar so zaradi svojega nomadskega načina življenja pogosto ostajali na obrobju družbe. Sčasoma so se naselili na različnih lokacijah, ki pa niso bile njihova last, kar je povzročilo številne težave. Lastniki zemljišč so upravičeno želeli svojo lastnino nazaj, vendar država ni imela jasne vizije, kako rešiti ta problem. Posledično so številni lastniki ostali brez možnosti uporabe svoje lastnine, saj so na njihovih zemljiščih živeli Romi. Razne tatvine, prekupčevanja z drogo in orožjem le še dodatno poslabšuje odnos večinskega prebivalstva do Romov. Država je poskušala rešiti situacijo z dodeljevanjem socialne podpore, vendar se je ta politika izjalovila. Romi so izkoristili vse možne oblike državne pomoči, vključno s socialno podporo in otroškimi dodatki, ter se naselili na tujih zemljiščih, kjer so postavili nelegalne bivanjske objekte,“ Mesojedec opozarja na politiko, ki ji je povsem spodletelo pri Romih.

Napovedana vstaja?

„Poleg tega se Romi pogosto vozijo v dragih avtomobilih, ki so navadnim delavcem nedosegljivi, in spodbujajo svoje otroke, da ne dokončajo šole, saj je njihov način življenja bolj privlačen kot delo za minimalno plačo. Kot prejemniki socialne podpore ne plačujejo kazni za izrečene globe, saj te iz socialne podpore niso izterljive. Država namenja občinam več kot 20 milijonov evrov za reševanje romske problematike, vendar je evidentno, da so ti ukrepi neučinkoviti. Sestajajo se različne komisije in odbori, katerih člani prejemajo sejnine, vendar konkretnih rešitev ni na vidiku. Če bi ta sredstva lahko razdelili med upokojence, ki so s svojim delom omogočali izplačilo socialnih podpor, bi bile tudi pokojnine višje. Zaradi nepremišljenih ukrepov države nekateri živijo v državnih jaslih od rojstva do smrti, kar povzroča nezadovoljstvo med prebivalci jugovzhodne Slovenije. Namesto hvaležnosti povzročajo težave v okolici, kar je privedlo do napovedane vstaje v tem delu Slovenije,“ sklene Mesojedec. Uvodoma napovedan protest je očitno prvi od mnogih, ki sledijo.

Romska skupnost v Sloveniji se sooča z različnimi socialnimi, ekonomskimi in političnimi izzivi, zlasti v regijah Dolenjske, Ribnice, Bele krajine in Posavja. Gre za kompleksen sklop težav, ki izhajajo iz zgodovinske marginalizacije, družbenih predsodkov, pomanjkanja vključevanja v širšo družbo ter slabih življenjskih pogojev. Tukaj je nekaj ključnih aspektov romske problematike v teh regijah:

1. Izobraževanje

• Dostopnost do izobraževanja: Eden od glavnih izzivov, s katerimi se sooča romska skupnost v omenjenih regijah, je dostop do izobraževanja. Mnogo romskih otrok ne obiskuje vrtcev, kar pomeni, da so že od zgodnjega otroštva prikrajšani za pomembne razvojne priložnosti. V osnovnih šolah je pogosto prisotna visoka stopnja osipa romskih učencev, kar otežuje njihovo vključevanje v izobraževalni sistem in nadaljnjo zaposlitev.
• Jezikovne ovire: Pomanjkanje znanja slovenskega jezika pri nekaterih romskih otrocih otežuje sodelovanje v izobraževalnem procesu, kar lahko povzroča dodatno segregacijo in izključevanje.

2. Stanovanjska problematika

• Nesprejemljivi bivalni pogoji: V številnih romskih naseljih na Dolenjskem, v Beli krajini in Posavju so bivalne razmere izjemno slabe. Mnoge družine živijo v barakah ali v preprostih lesenih hišah brez dostopa do osnovne infrastrukture, kot so voda, elektrika, kanalizacija ali urejene ceste. Ti pogoji prispevajo k nadaljnji socialni marginalizaciji in slabemu zdravju prebivalcev.
• Nelegalna gradnja: Mnogo romskih naselij je zgrajenih nelegalno, kar pomeni, da prebivalci nimajo lastniških pravic ali možnosti izboljšanja stanovanjskih razmer. To ustvarja dolgotrajno pravno in socialno negotovost ter omejuje možnosti za trajno rešitev stanovanjske problematike.

3. Zaposlovanje

• Visoka stopnja brezposelnosti: Romska skupnost se pogosto sooča z visoko stopnjo brezposelnosti. Razlogi za to so večplastni, vključno s pomanjkanjem formalne izobrazbe, diskriminacijo na trgu dela ter pomanjkanjem socialnih in zaposlitvenih priložnosti. Zlasti v ruralnih območjih, kot sta Dolenjska in Bela krajina, je trg dela omejen, kar še dodatno poslabša možnosti za zaposlitev Romov.
• Neformalno delo: Številni Romi so vključeni v neformalno delo, kot je zbiranje odpadnih materialov ali priložnostna dela, ki ne omogočajo stabilnih prihodkov ali socialne varnosti.

4. Diskriminacija in socialna izključenost

• Družbeni predsodki: Romska skupnost se v mnogih delih Slovenije sooča z močno stigmatizacijo in diskriminacijo. Družbeni predsodki o Romih kot “problematičnih” ali “nesposobnih integracije” še dodatno ovirajo njihovo vključevanje v širšo skupnost. V nekaterih primerih je to privedlo do dejanske segregacije romskih naselij, kjer Romi živijo ločeno od večinskega prebivalstva, kar krepi socialno izključenost.
• Incidenti z lokalnimi prebivalci: Na območjih Dolenjske in Bele krajine so bili v preteklosti občasni incidenti in napetosti med romsko skupnostjo in lokalnim prebivalstvom. Ti konflikti so pogosto posledica dolgotrajnih socialnih težav in pomanjkanja dialoga ter skupnih rešitev.

5. Zdravstvena oskrba

• Omejen dostop do zdravstvenih storitev: Zaradi revščine, slabih bivalnih pogojev in omejenega dostopa do zdravstvenih storitev je zdravstveno stanje mnogih Romov slabše v primerjavi s preostalim prebivalstvom. Poleg tega mnogi nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja, kar še dodatno otežuje dostop do zdravstvene oskrbe.

6. Socialni programi in pobude

• Programi za izboljšanje položaja Romov: V Sloveniji potekajo različni programi, namenjeni izboljšanju položaja Romov. Vlada in nevladne organizacije, kot je Zveza Romov Slovenije, delujejo na področju socialne integracije, izobraževanja in zaposlovanja. Na primer, v nekaterih šolah na Dolenjskem so uvedeni posebni programi za pomoč romskim otrokom pri učenju in vključevanju v šolski sistem.
• Lokalne iniciative: Obstajajo tudi lokalne iniciative, ki vključujejo dialog med romsko skupnostjo in lokalnim prebivalstvom. Cilj teh iniciativ je izboljšati medsebojno razumevanje in sodelovanje ter zmanjšati napetosti, ki včasih obstajajo med skupnostmi.

7. Vloga lokalnih skupnosti in države

• Ukrepi občin: Lokalne občine, zlasti na Dolenjskem in v Beli krajini, imajo ključno vlogo pri reševanju romske problematike. Nekatere občine so sprejele strategije za izboljšanje bivalnih razmer, izobraževanja in socialne vključenosti Romov, čeprav izvajanje teh politik pogosto naleti na ovire zaradi pomanjkanja sredstev in nasprotovanja lokalnega prebivalstva.
• Vladni ukrepi: Vlada Republike Slovenije je pripravila različne strateške dokumente, kot je Nacionalni program ukrepov za Rome, ki se osredotoča na izobraževanje, zaposlovanje, stanovanjsko problematiko in socialno varstvo romske skupnosti.

Sklep

Romska problematika na Dolenjskem, v Ribnici, Beli krajini in Posavju je globoko zakoreninjena in povezana s številnimi socialno-ekonomskimi dejavniki. Za trajno izboljšanje položaja Romov je potrebno celovito ukrepanje na področjih izobraževanja, zaposlovanja, stanovanjske politike in socialne vključenosti, pri čemer je ključno sodelovanje med lokalnimi skupnostmi, državo in nevladnimi organizacijami.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona Vecer.com

Včeraj je v Ribnici potekal shod v podporo domačemu županu Samu Pogorelcu, ki je zadnja dva meseca najbolj glasen tudi na nacionalni ravni pri opozarjanju na romsko problematiko.

ŠKOCJAN – „Romska problematika v  JV Sloveniji je dosegla najnižji nivo v samostojni Sloveniji. Vsi pozivi obupanega prebivalstva politiki, ki sprejema zakonodajo in ukrepe za reševanje težav ne zaležejo nič. Na tiskovni konferenci smo obvestili o združitvi več civilnih iniciativ in dopisu predsedniku vlade z zahtevo, da se nas aktivno vključi v pripravo ukrepov za reševanje romske problematike. Žal do danes predsedniku vlade ni bilo vredno odgovoriti na naš dopis. V četrtek, 19.9. ima ob 10.uri v Škocjanu v kulturnem domu sejo Medresorska vladna komisija za urejanje položaja Romov. Ta trenutek bomo združene civilne iniciative izkoristili, da z protestnim shodom pred kulturnim domom podkrepimo to zahtevo. Le ta pa bo zgolj začetek naših aktivnosti za dosego končnega cilja, to je normalizacija stanja v JV Sloveniji v korist izboljšanja odnosov med romskim in večinskim prebivalstvom, ki je v tem trenutku na alarmantnem,“ je zapisal Silvo Mesojedec, ki vodi civilne iniciative, ki opozarjajo na romsko problematiko na jugovzhodu Slovenije – predvsem v Posavju, na Dolenjskem in Beli krajini. Danes bo tako protest v Škocjanu.

Župan opozarja

„Nismo zadovoljni s stanjem varnosti. Delamo, da vzpostavimo stanje, ki bo za vse nas na taki stopnji, da bomo vsi zadovoljni,“ je včeraj v Novem mestu povedal Boštjan Pokljukar, minister za notranje zadeve. Na delu je več policistov kot sicer. Na Dolenjskem, kjer je sedem romskih naseljih, življenje romske skupnosti v minulih tednih kontrolira večje število policistov: tako na konjih, s psi vodniki, enotami na terenu, helikopterji in droni.

„Samo z delom policije ne bomo tega rešili. Soočeni smo z vedno bolj drznimi dejanji, ki se bodo zgodila slej ko prej… Naš glavni poziv vsem odločevalcem v Ljubljana je, da razumejo zelo zahtevno problematiko,“ je včeraj za TV Slovenija na redni novinarski konferenci opozoril Gregor Macedoni, župan MO Novo mesto.

Podpora Pogorelcu

Včeraj je v Ribnici potekal shod v podporo domačemu županu Samu Pogorelcu, ki je zadnja dva meseca najbolj glasen tudi na nacionalni ravni pri opozarjanju na romsko problematiko. „Nismo nestrpni, a pravila morajo veljati za vse,“ so za TV Slovenija povedali Ribničani.

Romska problematika na Dolenjskem in v Beli krajini je kompleksen in dolgotrajen izziv, ki vključuje različne socialne, ekonomske in kulturne dejavnike. Romi so tradicionalno prisotni na tem območju, predvsem v občinah kot so Novo mesto, Šentjernej, Metlika, Črnomelj in Kočevje. Kljub večstoletni prisotnosti pa se Romi pogosto soočajo z izzivi, kot so socialna izključenost, brezposelnost, slabe bivalne razmere in nizka raven izobrazbe.

Glavni izzivi pri romski problematiki

Zdravstvo in socialna varnost: Zaradi slabih življenjskih razmer in težav z dostopom do zdravstvenih storitev imajo Romi pogosto slabše zdravstveno stanje. Socialne in zdravstvene institucije se trudijo, vendar je pomanjkanje sredstev in kapacitet ovira pri obravnavi specifičnih potreb romske skupnosti.

Socialna izključenost in stigmatizacija: Romi so pogosto marginalizirani in stigmatizirani, kar vodi do socialne izključenosti. Diskriminacija se kaže v dostopu do zaposlitve, izobraževanja in zdravstvenih storitev. Negativni stereotipi otežujejo njihovo vključevanje v širšo družbo.

Izobraževanje: Šolanje Romskih otrok na Dolenjskem in v Beli krajini je eden izmed ključnih izzivov. Zaradi jezikovnih ovir, nerednega obiskovanja šole in socialnih težav mnogi otroci ne dokončajo osnovne šole ali dosegajo nižje učne uspehe. Integracija Romskih otrok v šolski sistem je pogosto otežena tudi zaradi predsodkov in segregacije.

Bivalne razmere: Romska naselja na tem območju so pogosto nelegalna ali slabo urejena. Težave z infrastrukturo, kot so pomanjkanje dostopa do vode, elektrike in kanalizacije, še dodatno poglabljajo socialne in zdravstvene težave.

Zaposlovanje: Brezposelnost med Romi je izjemno visoka. Večinoma se soočajo z nizko stopnjo izobrazbe, kar otežuje njihovo zaposljivost. Pogosto so odvisni od socialnih prejemkov, kar vodi do začaranega kroga revščine.

Pobude in rešitve:

Kljub številnim izzivom so v zadnjih letih bile uvedene nekatere pobude za izboljšanje položaja Romov. Med njimi so:

• Izobraževalni programi: Nekatere občine in šole izvajajo programe za boljšo integracijo Romskih otrok v šolski sistem, vključno z dodatnimi učnimi urami, pomočjo pri učenju in vključitvijo Romskih asistentov.
• Stanovanjske rešitve: Na Dolenjskem in v Beli krajini so bile v preteklosti realizirane nekatere pobude za urejanje romskih naselij, kot so gradnja novih hiš ali legalizacija obstoječih. A vendarle so ti ukrepi pogosto nezadostni glede na potrebe.
• Zaposlitveni projekti: Nekateri projekti so usmerjeni v povečanje zaposljivosti Romov z usposabljanji, vključitvijo v javna dela in spodbujanjem podjetništva v Romskih skupnostih.
• Sodelovanje z nevladnimi organizacijami: Nevladne organizacije imajo pomembno vlogo pri reševanju romske problematike, saj izvajajo projekte, ki izboljšujejo pogoje življenja, omogočajo lažji dostop do zdravstvenih storitev in spodbujajo socialno vključenost.

Sklep:

Romska problematika na Dolenjskem in v Beli krajini zahteva celovit pristop, ki vključuje reševanje vprašanj socialne izključenosti, izobraževanja, zaposlovanja in bivalnih razmer. Potrebna je večja vključenost lokalnih oblasti, nevladnih organizacij in širše javnosti, da bi dosegli trajnostne spremembe in izboljšanje kakovosti življenja Romov v teh regijah. Predvsem pa morajo država in Romi narediti svojo domačo nalogo. To je osnova, da se zadeve premaknejo.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona TV Slovenija

Vsakič na delu PGD Šmihel.

NOVO MESTO – V nedeljo popoldan je Novo mesto šokiralo streljanje v romskem naselju Šmihel. Ob tem je bila povsem po nedolžnem poškodovana deklica, ki pa je na srečo preživela in dobro okreva. Romski spopadi znotraj naselja pa se nadaljujejo. Še isti dan je prvič gorelo, potem do danes še dvakrat.

Že tri intervencije v nekaj dneh

„10.9.3024, je bil za nas pester dan, saj smo posredovali na dveh intervencijah. Ob 10.30, je v ulici Pot v gaj v Novem mestu gorela počitniška prikolica. Gasilci GRC Novo mesto in PGD Šmihel pri Novem mestu so pogasili požar, ki je prikolico v celoti uničil. Ob 21.07 je v ulici Pot v gaj, občina Novo mesto, gorela stanovanjska hiša. Gasilci GRC Novo mesto in PGD Šmihel pri Novem mestu so zavarovali kraj dogodka in pogasili požar, ki je uničil mansardno stanovanje in ostrešje stanovanjskega objekta. O dogodku so bile obveščene pristojne službe,“ so zapisali pri PGD Šmihel.

Bodo morali proč?

Spletni portal Moja-Dolenjska potrjuje ugibanja javnosti: zagorelo je v romskem naselju Šmihel, kjer so tamkajšnji Romi znova zažgali hišo, v kateri živi 51-letni Rom, ki je v nedeljo streljal na soseda Roma. Očitno so Romi vzeli zakon v svoje roke in bodo zadevo rešili po svoje, družina napadalca z nedeljskega streljanja pa bo morala očitno zapustiti naselje.

Romska problematika

Romska problematika na Dolenjskem je že dolgo časa aktualna in kompleksna tema. Gre za vrsto izzivov, povezanih z integracijo romske skupnosti v širše družbeno okolje, dostopom do izobraževanja, zaposlovanja in reševanja stanovanjskih vprašanj. Na Dolenjskem so prisotna določena območja, kjer so koncentrirane romske skupnosti, kar pogosto prinaša napetosti med lokalnim prebivalstvom in Romi.

Izobraževanje in socialna izključenost
Velik del romskih otrok ima težave pri vključevanju v redni izobraževalni sistem. Nizka stopnja izobrazbe v romski skupnosti dodatno prispeva k težji zaposljivosti in ekonomski izključenosti. Pogosto se soočajo z diskriminacijo, zaradi katere ostajajo na obrobju družbe.

Stanovanjska problematika
Velik del romskih skupnosti na Dolenjskem živi v slabih bivalnih pogojih, mnogi brez dostopa do osnovne infrastrukture, kot so elektrika, voda in kanalizacija. Neurejena stanovanjska vprašanja pogosto vodijo v napetosti med Romi in lokalnimi prebivalci.

Varnost in kriminal
Med Romi in lokalnim prebivalstvom pogosto prihaja do nesoglasij zaradi kriminalnih dejanj, ki so v nekaterih primerih povezana z revščino in socialno izključenostjo. Vendar pa je pomembno poudariti, da gre za majhno skupino posameznikov, ki ne odraža celotne romske skupnosti.

Integracijski programi in rešitve
Kljub težavam so se skozi leta oblikovali različni integracijski programi, ki si prizadevajo izboljšati položaj Romov na Dolenjskem. Številne nevladne organizacije, vladni programi in lokalne iniciative delujejo na področju izobraževanja, zaposlovanja in izboljšanja bivalnih pogojev. Ena od pomembnih rešitev je spodbujanje dialoga in sodelovanja med lokalnimi skupnostmi in Romi.

Romska problematika na Dolenjskem tako zahteva celovit pristop, ki vključuje reševanje ekonomskih, socialnih in kulturnih izzivov.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: PGD Šmihel

Črnomelj je postal prizorišče nasilja, ki je pretreslo celotno lokalno skupnost. Zgodilo se je v petek zvečer, 6. septembra 2024. Incident, ki se je začel kot pretep, se je končal z uničenjem gostinskega lokala, pri čemer so se v dogodek vpletli pripadniki romske skupnosti. Kaj točno se je zgodilo in kaj so vzroki za ta uničujoč izbruh nasilja?

Kaj se je zgodilo?

V večernih urah, nekaj po 19. uri, so črnomaljski policisti prejeli klic na pomoč iz enega izmed gostinskih lokalov v centru mesta. Zaskrbljeni očividci so sporočili, da se v lokalu pretepa več oseb, pri čemer so bile nekatere tudi poškodovane. Policisti so hitro posredovali in vzpostavili javni red ter mir, vendar so na prizorišču naleteli na popolnoma razdejan lokal.

Izvor dolgoletnih sporov

Po poročilih policije so bile v incident vpletene osebe, ki prihajajo iz naselij v okolici Črnomlja in se že dlje časa poznajo. Med njimi naj bi obstajali dolgoletni spori, ki so očitno pripeljali do eskalacije. V tem primeru so se v pretepu znašli štirje posamezniki iz naselja Lokve, kjer večinoma živijo Romi. Vse vpletene osebe so bile identificirane, policija pa še naprej zbira informacije in raziskuje vse okoliščine dogodka.

Demoliran lokal – kako naprej?

Župan Črnomlja, Andrej Kavček, je na novinarski konferenci v Novem mestu izrazil zaskrbljenost zaradi dogodka in poudaril, da je nasilje popolnoma nesprejemljivo. “Lokal je bil povsem demoliran,” je dejal župan, kar pomeni, da so storilci povzročili znatno gmotno škodo. Lastniki lokala zdaj ostajajo brez vira dohodka, medtem ko policija preučuje možnosti za ukrepanje proti kršiteljem. Kljub temu pa se poraja vprašanje – ali je bil ta incident le vrh ledene gore dolgoletnih napetosti med prebivalci?

Kdo nosi odgovornost?

Medtem ko policija še naprej zbira obvestila in razjasnjuje dogodke, se v javnosti postavljajo vprašanja o odgovornosti za tovrstne incidente. Gre za dolgoletne spore med skupnostmi ali pa je nasilje posledica socialnih razmer in pomanjkanja komunikacije med lokalnim prebivalstvom? Župan Kavček poziva k strpnosti in miru, hkrati pa opozarja na potrebo po dolgoročnih rešitvah, ki bi preprečile ponovitev podobnih dogodkov.

Kaj sledi?

Zadeva še ni zaključena. Policija bo proti štirim kršiteljem ustrezno ukrepala, vendar to ne bo rešilo globljih problemov, ki očitno pestijo črnomaljsko skupnost. Lokalni prebivalci zdaj zahtevajo odgovore, prav tako pa ukrepe, ki bi zmanjšali napetosti med različnimi skupinami prebivalcev v regiji. Čas bo pokazal, ali bodo oblasti našle ustrezno rešitev ali pa bomo v prihodnje priča še več tovrstnim incidentom.

Incident v Črnomlju je močan opomnik na to, kako pomembni so dialog, razumevanje in skupnostna solidarnost, če želimo živeti v miru in sožitju.

Napisal: N. Z.

Vir: www

V Sloveniji so odnosi med večinskim prebivalstvom in romsko skupnostjo že dolgo časa predmet razprav in sporov, a nedavni incident v naselju Šmihel je ponovno razplamtel težave in sprožil val pozivov k spremembi zakonodaje. Po streljanju, v katerem je bila ranjena mladoletna deklica, so se štirje župani odločili, da vladi pošljejo jasno sporočilo – čas je za ukrepanje. Kdo so ti župani in kaj so povedali? Poglejmo podrobneje!

Šokantni incident v Šmihelu: Kaj se je zgodilo?

V nedeljo, 8. septembra 2024, se je v romskem naselju Šmihel zgodil grozljiv incident. V streljanju je bila ranjena mladoletna deklica, kar je sprožilo val ogorčenja med prebivalci in oblastmi. Incident je le še eden v nizu nasilnih dejanj, ki so zaznamovala odnose med romsko skupnostjo in preostalim prebivalstvom v regiji. Dogodek je prebudil strahove, da se napetosti med Romi in večinskim prebivalstvom poglabljajo, kar je mnoge prisililo, da pozivajo k nujnim ukrepom.

Župani združeni: Kdo so in kaj zahtevajo?

Po streljanju v Šmihelu so se župani štirih občin – Mestne občine Novo mesto, Črnomelj, Kočevje in Brežice – odzvali s skupnim pozivom vladi. Gregor Macedoni, župan Novega mesta, Andrej Kavšek, župan Črnomlja, Gregor Košir, podžupan Kočevja, in Ivan Molan, župan Brežic, so združili moči in javno pozvali vlado k ukrepanju. Kot so povedali, so tovrstni incidenti le vrh ledene gore problemov, s katerimi se soočajo lokalne skupnosti.

Gregor Macedoni je bil posebej oster v svoji izjavi, kjer je dejal, da je »država tista, ki je najbolj odgovorna za neukrepanje«. Poudaril je, da gre pri odnosih z romsko skupnostjo za globoko zakoreninjene sistemske težave, ki jih floskule o nestrpnosti večinskega prebivalstva ne morejo več prikriti. Njegov poziv vladi je jasen – čas je, da se zakonodaja spremeni in da se izvedejo konkretni ukrepi, ki bodo zagotovili varnost in stabilnost za vse prebivalce.

Težave s porabo socialnih transferov in nelegalno orožje

Ena ključnih tem, ki so jo župani izpostavili, je nenamenska poraba socialnih transferov v romski skupnosti. Pogosto se očita, da denar, ki ga prejemajo socialno ogrožene družine, ne gre v prave namene. Poleg tega so izpostavili tudi problem posedovanja nelegalnega orožja, kar še dodatno prispeva k porastu kriminala in nasilnih dejanj.

Macedoni je bil kritičen do pravosodne ministrice, ki je v preteklosti izjavila, da ni potrebe po spremembi zakonodaje. Po njegovem mnenju so tovrstne izjave povsem neprimerne in kažejo na pomanjkanje razumevanja resničnih problemov na terenu. Poostritev nadzora in uvedba sistemskih ukrepov sta po njegovih besedah nujna, saj trenutno stanje ogroža varnost prebivalcev in ovira integracijo romske skupnosti.

Osnovna varnost mora biti zagotovljena

Gregor Košir, podžupan Kočevja, je opozoril, da morajo občine poleg vsega drugega najprej poskrbeti za osnovno varnost svojih prebivalcev. Dejal je, da občine že izvajajo številne programe za izboljšanje integracije Romov, vendar brez spremembe zakonodaje in večjih pooblastil policije ne bo mogoče doseči dolgoročnih rešitev. Poudaril je tudi nujnost obravnave bagatelnih kaznivih dejanj, kot so manjše tatvine, ki pogosto ostajajo neopažene ali neustrezno sankcionirane.

Košir meni, da morajo socialne pomoči biti vezane na spoštovanje zakonov, saj trenutno stanje omogoča, da tudi tisti, ki kršijo zakone, prejemajo socialne transferje brez omejitev. Njegov predlog vključuje tudi povečanje pooblastil policije, kar bi omogočilo učinkovitejše ukrepanje v primerih nasilja in drugih kaznivih dejanj.

Pooblastila policije: Brezzobi tigri na terenu

Andrej Kavšek, župan Črnomlja, je poudaril, da policisti na terenu pogosto delujejo kot “brezzobi tigri”, saj nimajo dovolj pooblastil za učinkovito ukrepanje. Incidenti, kot je bil požar v romskem naselju Kanižarica in pretepi v lokalnih gostilnah, so pogost pojav, ki terja nujno ukrepanje.

Kavšek je dodal, da se v zadnjem času tudi prebivalci bojijo vstopati v romska naselja, kar še dodatno poglablja prepad med skupnostmi. Z večjimi pooblastili bi lahko policija bolje zaščitila prebivalce in vzpostavila red, kar bi prispevalo k izboljšanju odnosov med Romi in preostalim prebivalstvom.

Vlada mora ukrepati: Kdaj bodo sledili rezultati?

Ivan Molan, župan Brežic, je izpostavil, da občine že dolgo časa vlagajo v izboljšanje infrastrukture in pogojev življenja v romskih naseljih. Vendar pa brez sistemskih sprememb na državni ravni ne bo mogoče doseči resničnega napredka. Molan je še posebej kritičen do vlade, ki po njegovem mnenju z neukrepanjem dela škodo tako Romom kot večinskemu prebivalstvu.

Njegov poziv vladi je jasen: »Ali spremenite zakonodajo, ali pa odstopite, ker ne opravljate svojega dela.« Molan verjame, da bo le s trdnimi zakonskimi ukrepi mogoče zagotoviti varnost za vse državljane in omogočiti, da se Romi uspešno vključijo v družbo.

Dogajanje v Šmihelu je še en opomnik, da so odnosi med romsko skupnostjo in preostalim prebivalstvom izjemno napeti. Župani štirih občin so združili moči in pozvali vlado k nujnim ukrepom. Bo vlada prisluhnila njihovim pozivom in končno začela reševati perečo problematiko? Bodo spremembe v zakonodaji dovolj, da se vzpostavi mir in stabilnost? Težko je napovedati, a eno je gotovo – čas za ukrepanje je zdaj!

Napisal: N. Z.

Vir: www

V zadnjih dneh je posnetek iz Kočevja, kjer policista obravnavata mladoletno osebo, ki ob vozilu poplesuje in prepeva, povzročil pravi vihar na družbenih omrežjih. Zmago Jelinčič, nekdanji poslanec in predsednik stranke SNS, je še dodatno zaostril situacijo s svojo objavo, kjer je policistom očital dvojna merila pri obravnavi Romov. Njegove trditve so sprožile številne komentarje in kritike, a so se izkazale za zavajajoče.

Ustavljeni cigan prejšnji vikend v Kočevju. Malo zapleše, zapoje, in ga spustijo brez problema. Če bi “civil” med postopkom zapustil vozilo bi zagotovo prejel plačilni nalog. #policija #dvojnamerila @policija_si pic.twitter.com/MRMWD5nJFV

— Zmago J. Plemeniti (@ZmagoPlemeniti) September 6, 2024

Je šlo res za dvojna merila?

Posnetek prikazuje postopek, kjer mladoletna oseba, ki naj bi bila po Jelinčičevih navedbah Rom, zapusti vozilo in prične poplesavati. Jelinčič je ob tem zapisal, da so policisti osebo izpustili brez kazni, ker je šlo za pripadnika romske skupnosti. “Če bi šlo za ‘civila’, bi zagotovo prejeli kazen,” je izjavil. Ta objava je naletela na močno odmevnost, številni so policiji očitali “mehke” ukrepe.

Policija pojasnjuje: Ni šlo za izpustitev brez kazni

Direktor Policijske uprave Ljubljana, Tomislav Omejec, je na tiskovni konferenci zavrnil navedbe, da bi policista ravnala neustrezno ali pristransko. “Policista sta postopala v skladu z zakonodajo, obravnavala sta mladoletno osebo, ki je bila na sovoznikovem sedežu, ne pa voznik,” je pojasnil. Oseba je po opozorilu upoštevala navodila policistov in se vrnila v vozilo, zato ni bilo potrebe po strožjih ukrepih. Omejec je poudaril, da so policisti delovali po načelu sorazmernosti, saj niso bili ogroženi, prav tako ni bilo znakov, da bi oseba ogrožala druge.

Neresnične informacije povzročajo paniko

Ta primer ni osamljen, saj se je v zadnjih tednih širilo več nepreverjenih informacij o domnevnih kaznivih dejanjih na območju Kočevja. Policija opozarja, da so mnoge informacije lažne in samo povečujejo napetosti v lokalni skupnosti. Med drugim so se pojavile govorice o streljanju in napadih na zdravstveno osebje, ki so se izkazale za neresnične.

Policija poziva k sodelovanju

Policija je znova poudarila, da je zaupanje med policijo in prebivalci ključnega pomena za ohranjanje varnosti. Opažajo, da širjenje neresničnih informacij slabi zaupanje v policijo, kar otežuje njihovo delo. “Vsaka napačna informacija povečuje nezaupanje in ustvarja občutek strahu,” so izpostavili. Policija spodbuja vse občane, naj prijavljajo sumljiva dejanja in ne nasedajo lažnim informacijam, ki krožijo po družbenih omrežjih.

Napisal: E. K.

Vir: X

V zadnjih tednih so se razmere v občini Kočevje drastično poslabšale, saj se spopadajo z vse večjo napetostjo med Romi in lokalnim prebivalstvom. Osem policistov je dalo odpoved, kar je povzročilo resno zaskrbljenost glede varnosti na tem območju. Razlog za njihov odhod naj bi bil predvsem naraščajoči kriminal, povezan z določenimi posamezniki iz romske skupnosti, ki so se že večkrat spravili nad organe pregona.

Romska problematika: vse bolj zapletena situacija

Po informacijah z različnih virov je romska problematika v Kočevju in širši Dolenjski postala pereča. Mediji so poročali o več primerih nasilja nad policisti in lokalnim prebivalstvom. Ena izmed bolj odmevnih dogodkov se je zgodila avgusta, ko so pripadniki romske skupnosti fizično napadli policiste, kar je sprožilo val zaskrbljenosti. Incidenti vključujejo tudi vlome in napade, zaradi katerih prebivalci ne čutijo več varnosti v svojem okolju​.

Policisti brez podpore: notranje ministrstvo pod drobnogledom

Minister za notranje zadeve, Boštjan Poklukar, je večkrat obiskal Kočevje, kjer je potrdil, da so razmere zaostrene. Čeprav je vlada poslala okrepitev policijskih enot na to območje, je odstop osmih policistov znak, da so trenutni ukrepi nezadostni. Policisti se soočajo z velikim pritiskom, saj jih je premalo, da bi učinkovito obvladovali naraščajoče konflikte, še posebej v romskih naseljih.

Ministrstvo za notranje zadeve trdi, da se ukrepi za izboljšanje varnostne situacije izvajajo, vendar prebivalci in lokalne oblasti menijo, da je potrebno več poudarka na integracijskih rešitvah. Gregor Košir, podžupan Kočevja, je opozoril, da trenutna situacija zahteva bolj učinkovite pravne postopke in dolgotrajno sodelovanje vseh vpletenih​.

Zaostritev razmer: protesti in konflikti

Prejšnji mesec so se razmere še bolj zapletle, ko so romske družine napovedale protest pred občinsko stavbo, ker želijo dostop do osnovnih komunalnih storitev, kot je voda. Čeprav so predstavniki Zveze Romov Slovenije pozvali k dialogu in se izognili zaostrovanju situacije, se napetosti med prebivalci in Romi še naprej stopnjujejo. Kriminalni incidenti, kot so vlomi, nasilje in preprodaja drog, so postali del vsakdana, kar ustvarja okolje strahu in negotovosti​.

Varnost prebivalcev: čigava odgovornost?

Župan občine Ribnica, Samo Pogorelc, je izpostavil, da prebivalci ne čutijo več varnosti in da trenutni pravosodni sistem ne nudi dovolj podpore. Počasni sodni postopki preprečujejo hitro reševanje primerov, zaradi česar problematika ostaja nenaslovljena. Medtem ko romska skupnost obtožuje oblast za pomanjkanje podpore in neizpolnjevanje obljub glede infrastrukture, lokalni prebivalci poudarjajo, da je potrebna strožja obravnava kriminalnih dejanj​,

Kaj sledi?

Trenutno stanje v Kočevju je resno. Odhod osmih policistov bo zagotovo imel dolgoročne posledice za varnost v občini, še posebej če ne pride do takojšnjih ukrepov s strani vlade. Lokalni prebivalci so na robu potrpežljivosti, medtem ko romska skupnost zahteva boljšo obravnavo in enake pravice. Edina možnost za dolgoročno rešitev se zdi dialog med vsemi vpletenimi, skupaj z okrepljenimi varnostnimi ukrepi in hitrejšim pravnim postopkom.

Napisal: E. K.

Vir: Občina Kočevje, Shutterstock