Zaradi takšnih zadev nestrpnost do Romov na Dolenjskem narašča. Pred tem si ni potrebno zatiskati oči, je jasen Silvo Mesojedec.

MIHOVICA – „Po enajstih letih prostovoljnega dela v vaški skupnosti in lokalni iniciativi za reševanje romske problematike, katero bi država morala rešiti že zdavnaj, sem dobil celo kazen za kršenje javnega reda in miru,“ je na Facebooku zapisal Andrej Brečko, ki nadaljuje:

Poklicala na 113

„S sosedom sva se zvečer vračala z njive, kjer sva pobirala fižol in ko sva se peljala mimo romskega naselja je začelo čisto brez vsakega vzroka leteti na naju kamenje in zemlja, zraven pa psovke in zmerjanje, majmun…. od otrok in odraslih. Prideva domov, pokličeva 113 in prijaviva. Policija naredi zapisnik in gre tja, da njim kazni, ki jih seveda ne bodo nikoli plačali saj so nedotakljivi,“ piše Brečko, ki dodaja tudi zapis globe, ki mu je jo izrekla policija!

Bil je odziv, Andreju pa kazen

„Čez nekaj mesecev dobim pošto, da sem jaz kršil javni red in mir, da sem enemu od otrok rekel spizdi majmun in povzročil občutek ponižanosti, prizadetosti, tresel se ji je glas. Seveda se ji je tresel glas, ker je pred desetimi minutami metala kamenje, zemljo in naju zmerjala. Edino, kar sem rekel, je bil odziv na zmerjanje, da sem majmun, “ne ti si majmun” in to so posneli in izrezali samo dve besedi ter prijavili policiji. Kljub pritožbi je rezultat €250 globe in €40 sodniških stroškov. Kaj češ eni lahko delajo kar se jim zdi, drugi pa samo v zagovor rečeš besedo pa si takoj v prekršku,“ zaključi Brečko.

Oglasil se je Silvo Mesojedec

„Zaradi takšnih zadev nestrpnost do Romov na Dolenjskem narašča. Pred tem si ni potrebno zatiskati oči. Seveda so med Romi tudi takšni, ki takih dejanj ne počnejo in si želijo drugačnega življenja. Vendar takšni dogodki jim pri tem ne koristijo. Žal tudi policija očitno ni sposobna oceniti realnega stanja in pri tem le še dodatno poslabšuje medsebojne odnose,“ pa je k temu dodal še Silvo Mesojedec, ki že več 20 let opozarja na romsko tematiko v Jugovzhodni Sloveniji.

Le na papirju

Romska tematika v jugovzhodni Sloveniji ostaja eno ključnih vprašanj, ki že vrsto let zahteva celostne in učinkovite rešitve. Kljub številnim obljubam in strategijam na državni ravni, konkretni ukrepi pogosto ostajajo le na papirju. To povzroča naraščajoče nezadovoljstvo tako v romski skupnosti kot med prebivalci lokalnih skupnosti, kjer so razmere pogosto zahtevne.

Župani občin jugovzhodne Slovenije so znova opozorili na problematiko ter poudarili potrebo po nujnem sodelovanju države. Pobuda vključuje zahteve po večjih finančnih sredstvih za infrastrukturo, izobraževanje in integracijo romske skupnosti, hkrati pa poziva k okrepljenemu delovanju policije in socialnih služb. Lokalni voditelji poudarjajo, da sami nimajo dovolj virov za učinkovito reševanje kompleksnih izzivov, ki vključujejo revščino, neurejena bivališča ter pomanjkanje dostopa do izobraževanja in zaposlitve.

Država je do zdaj pokazala malo politične volje za resne premike, kar povečuje frustracije na terenu. Župani zato zahtevajo oblikovanje jasne strategije z merljivimi cilji in pravočasno implementacijo. Romska tematika je namreč izziv, ki zahteva solidarnost in sodelovanje vseh ravni oblasti, saj gre za vprašanje enakosti, spoštovanja in trajnostnega razvoja celotne regije.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Facebook

Med policisti je tudi nekaj pripadnikov romske skupnosti, ki poskušajo graditi most med Romi in večinskim prebivalstvom. Kot je za STA opozorila ena od Rominj, zaposlena v policiji, enega večjih izzivov predstavlja pomanjkanje dialoga in nezaupanje med romsko in večinsko skupnostjo.

“Predvsem sem most komuniciranja med Romi in ostalimi”

Policistka romskih korenin, danes zaposlena na PU Murska Sobota v sektorju uniformirane policije, ki ni želela biti imenovana, dela na področju romskih vprašanj in večkulturnosti. Kot je opisala, opravlja zelo raznoliko delo, denimo svetuje pri delu z Romi in se vključuje na različne prireditve. “Predvsem sem most komuniciranja med Romi in ostalimi,” je zapisala.

V policijo se je vključila med epidemijo covida-19 zaradi želje po varnosti in stabilnosti. Kot je dejala, je v pol leta pridobila ustrezno znanje za opravljanje dela. Prepričana je, da so lahko vsi z močno voljo in vero vase nepremagljivi.

Ima pa delo z Romi mnoge izzive, ki so povezani z različnimi dejavniki, med drugim zgodovinskimi, kulturnimi in socialno-ekonomskimi. Romi so do večinskega prebivalstva nezaupljivi, je izpostavila. “Pripadniki romske skupnosti lahko policiste vidijo kot pristranske in nepravične,” meni. Tako imajo tudi pri njenem delovanju Romi lahko občutek, da kot policistka deluje proti njim, je navedla.

Pristojni, ki obravnavajo romska vprašanja, bi morali po njenih besedah slediti celovitemu in trajnostnemu pristopu, ki bi temeljil na spoštovanju človekovih pravic, vključevanju Romov v proces odločanja ter odpravljanju socialnih in ekonomskih neenakosti.

Le s politiko, ki temelji na spoštovanju pravic, zagotavljanju enakih možnosti in boju proti diskriminaciji, je mogoče doseči boljšo integracijo in enakopravnost Romov v družbi, je poudarila sogovornica. Ključno je sodelovanje med državnimi institucijami, lokalnimi skupnostmi, nevladnimi organizacijami in Romi, je zapisala.

Slovenska policija zaposluje štiri Rome

Poleg policistke v Murski Soboti, ki je na vprašanja STA med policisti Romi edina želela odgovoriti, so zaposleni še na PU Novo mesto in PU Ljubljana. Vodja Centra za raziskovanje in socialne veščine na Policijski akademiji Manuel Vesel si želi, da bi jih bilo več. Kot je decembra izpostavil v pogovoru za STA, so tudi zaradi znanja romskega jezika zelo pomembni pri izvajanju aktivnosti v povezavi z romsko skupnostjo.

su, STA; Foto: Shutterstock

KRUŠČE – Požar, ki je v zgodnjih urah 1. januarja zajel barako v romskem naselju Krušče, ni bil le rutinska gasilska intervencija. Med sanacijo požarišča so prebivalci gasilcem otežili delo na način, ki presega vse meje razumnega. Po poročanju portala Nova24 so nadnje spuščali rakete z zvočnim efektom, s čimer so neposredno ogrožali njihova življenja.

Kaj se pravzaprav dogaja, da so gasilci, ki tvegajo svoja življenja za varnost vseh, postali tarča provokacij? Ta dogodek sproža številna vprašanja, na katera še ni jasnih odgovorov.

Požar, provokacije in neprimerno vedenje

Po navedbah portala Nova24 je zagorelo v leseni baraki, ki se nahaja v romskem naselju Krušče. Na kraj požara so v zgodnjih jutranjih urah prispeli gasilci PGD Cerklje ob Krki, ki so takoj opazili, da je ogenj že popolnoma zajel objekt. Prizor, ki so ga pričakovali ob prihodu, je bil dramatičen – vendar jih je bolj kot ogenj presenetilo vedenje tamkajšnjih prebivalcev. Po navedbah portala Nova24 je eden od njih celo poskušal fizično napasti gasilsko vozilo, a ga je ustavil policist, ki je bil že na kraju dogodka.

Vmesni incident, ko je bil gasilec po nesreči izpostavljen solzivcu, je le še dodatno otežil situacijo. Še preden so lahko gasilci začeli z gašenjem, je bil nujno potreben pregled in spiranje oči poškodovanega gasilca. Nova24 poroča, da so zaradi obsežnosti požara na pomoč poklicali dodatne enote, vključno z gasilci PGD Skopice in PGD Pirošica.

Rakete nad gasilce? Nesprejemljivo!

Kljub prisotnosti policije in dodatnih gasilskih ekip so po poročanju portala Nova24 prebivalci nadaljevali s provokacijami. Navkljub nevarnosti in kaotičnim razmeram so proti gasilcem spuščali rakete z zvočnim efektom. To je močno otežilo delo gasilcev, ki so se trudili obvladati požar in preprečiti njegovo širjenje.

Takšno ravnanje je popolnoma nerazumljivo. Zakaj bi nekdo ogrožal tiste, ki so tam, da pomagajo? Požar je bil ob tretji uri zjutraj končno omejen, a so gasilci še dolgo ostali na prizorišču, saj je bilo potrebno temeljito prekopavanje žarišča in pregled s termo kamero.

Pa naj naslednjič pustijo da vse zgori.https://t.co/AGTNFFHTtu

— Zmago J. Plemeniti (@ZmagoPlemeniti) January 9, 2025

Globlji vzroki in sistemske težave

Dogodek v Kruščah ni osamljen primer. Po navedbah portala Nova24 so gasilci in policija že večkrat poročali o podobnih težavah pri intervencijah v določenih območjih. Incident v Kruščah je le vrh ledene gore in razkriva širši problem pomanjkanja spoštovanja do intervencijskih ekip, ki bi morale imeti zagotovljene pogoje za varno delo.

Primer Krušč bi lahko služil kot opozorilo, da je nujno potrebna sprememba pristopa pri tovrstnih intervencijah. Gasilci so po poročanju Nova24 predlagali več preventivnih ukrepov, vključno z obvezno prisotnostjo policijskih enot s telesnimi kamerami, ki bi olajšale dokazovanje kaznivih dejanj. Prav tako so predlagali, da se ob prijavi požara v takšnih naseljih najprej oceni varnostna situacija, preden se na kraj pošlje gasilske enote.

Ali gre za sistemsko diskriminacijo?

Dogodek odpira tudi vprašanje, ali je v ozadju morda sistemski problem, ki presega zgolj ta incident. Ali so prebivalci romskega naselja ravnali iz obupa, jeze ali morda nezaupanja do sistema? Po navedbah portala Nova24 je ob podobnih dogodkih v preteklosti že večkrat prišlo do konfliktov med lokalnim prebivalstvom in intervencijskimi službami, kar kaže na potrebo po dialogu, vendar ne na račun varnosti gasilcev in policije.

Varnost gasilcev na prvem mestu

Gasilska zveza Brežice je po poročanju Nova24 jasno poudarila, da je takšno ravnanje prebivalcev povsem nedopustno. Predstavniki zveze so napovedali, da bodo sprožili pobude za izboljšanje varnosti gasilcev. Eden od predlogov je, da v primeru ponovnih incidentov gasilske enote zapustijo območje, dokler policija ne vzpostavi reda in zagotovi pogojev za delo.

Kot poroča Nova24, gre za problem, ki presega lokalno raven in zahteva celostno rešitev. Varovanje gasilcev – tistih, ki so pogosto edini med ognjenimi zublji in življenji ogroženih – mora postati prioriteta.

Napisal: N. Z.

Vir: Nova24, www, fotografija je simbolična

Pijanemu vozniku zasegli avtomobil.

KRŠKO, NOVO MESTO – Krški in novomeški policisti so imeli včeraj kar nekaj dela. Tako so krški policisti v četrtek popoldne, kakšni dve uri po dogodku, prijeli 22-letnika iz Škocjana, ki je okoli šeste ure na bencinskem servisu, pod pretvezo nakupa, zamotil prodajalko in ukradel za 65 evrov cigaret. Policisti so ga izsledili, vklenili, odpeljali nazaj na bencinski servis, kjer je del cigaret vrnil, del pa plačal. Zaradi drzne tatvine ga bodo kazensko ovadili.

Reševalci in policisti so se odzvali zaman

V četrtek, ob pol desetih zvečer, je ekipa nujne medicinskem pomoči s policisti posredovala v Brezju pri Novem mestu zaradi prijave na številko za klic v sili 112, da ima ena oseba težave z dihanjem in potrebuje pomoč. Po nekaj minutnem iskanju osebe v stiski so ugotovili, da je bil klic lažen. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost novomeški policisti nadaljujejo z aktivnostmi za izsleditev klicatelja. Za kaznivo dejanje zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost je zagrožena kazen zapore do treh let.

Pijanemu vozniku zasegli avtomobil

Policisti državne specializirane enota za nadzor državne meje so v četrtek zvečer ob desetih na relaciji Zbure – Šmarjeta zaradi nezanesljive vožnje ustavili 72-letnega voznika osebnega avtomobila. Na kraju so mu policisti iz Šentjerneja prepovedali nadaljnjo vožnjo, saj je preizkus alkoholiziranosti pokazal rezultat 0,50 mg/l alkohola v izdihanem zraku. Prepovedi ni upošteval in so ga na vožnji dobili še enkrat, zato so mu avto zasegli.

Za prvi prekršek so mu napisali plačilni nalog za vožnjo pod vplivom alkohola v višini 900 evrov in 16 kazenskih točk. Zaradi vožnje v času prepovedi je zagrožena še kazen 1000 evrov in 18 kazenskih točk, ker se ni ustavljal na znak modre luči in sirene, pa še 500 evrov in 5 kazenskih točk.

Za novomeškimi policisti naporna, a uspešna noč

Novomeški policisti in vodniki službenih psov, ki so v noči iz četrtka na petek opravljali naloge na območju Novega mesta, so imeli ponoči polne roke dela s sumljivimi osebami. Ob pol polnoči so na Šmihelski cesti izsledili sumljivo osebo, ki se je smukala okoli gostinskega lokala, kamor je bilo pred prazniki že vlomljeno. Na kraju so bili pravi čas, da preprečijo morebitno kaznivo dejanje.

Policist iz Dolenjskih Toplic, ki se je vračal iz službe, je nekaj po drugi uri v  Novem mestu opazil štiri sumljive osebe, za katere je pol ure prej, ko je bil še v službi, slišal, da se jih išče zaradi vloma v gostinski lokal na Ulici Slavka Gruma. Obvestil je policiste na številki 113, ti pa so aktivirali patrulje iz Novega mesta in vodnike službenih psov. Kmalu so prijeli štiri mladostnike, stare od 19 do 13 let. Med njimi sta 16-letnik iz Dobruške vasi  in 19-letnik ustrezala opisu vlomilcev, zato so ju zaradi suma storitve kaznivega dejanja pridržali na policijski postaji. Oba bodo kazensko ovadili.

V bližini Bršljina so novomeški policisti okoli dveh ponoči izsledili 29-letnika, ki so ga prej opazili na sprehodu po Muhaberju, ko je preverjal ali so tam parkirani avtomobili odklenjeni. Svojega ravnanja ni znal najbolje pojasniti, a ker gre za starega znanca policije, so si policisti srečanje zabeležili, njega pa napotili domov.

Pripravil: Nadlani.si, PU Novo mesto
Foto: www

KRŠKO – Prejeli smo odziv iz Mestne občine Krško, kjer so se jasno opredelili do vprašanj o romski problematiki. Opozorili so na specifične težave, s katerimi se občina sooča, in poudarili, da trenutni ukrepi niso dovolj za reševanje kompleksnih izzivov. Njihov odgovor razkriva, da je problematika vse prej kot enoznačna, saj se prepleta s socialnimi, varnostnimi in ekonomskimi izzivi.

Projekt “Skupaj proti anticiganizmu” – nuja ali samo še ena lepa ideja?

Na naše vprašanje, ali je projekt “Skupaj proti anticiganizmu” prava pot za izboljšanje odnosov med Romi in večinskim prebivalstvom, so nam iz občine odgovorili, da gre za pomemben korak. A hkrati opozarjajo – ozaveščanje je le del rešitve. Čeprav se na papirju vse zdi smiselno in lepo urejeno, realnost pogosto pokaže drugačno sliko.

“Gradnja spoštovanja je nujna, toda kaj pomaga medsebojno spoštovanje, če so ljudje prestrašeni zaradi kriminala ali vandalizma?” so zapisali v odgovoru. Občani, ki so se v preteklosti pritoževali zaradi streljanja in ustrahovanja, težko sprejmejo zgolj teoretične rešitve. Pravijo, da je občutek varnosti osnova za sobivanje, in dokler tega ne bo, bo vsak projekt deloval pomanjkljivo.

Opozorili so tudi, da bi morala država nameniti več sredstev in pozornosti varnostnim ukrepom. Integracija je pomembna, a brez urejenih osnovnih pogojev – kdo bo sodeloval?

Varnostni izzivi – problem Romov ali problem sistema?

Krško, nekoč mirna regija, danes vse pogosteje sooča prebivalce z dogodki, ki spominjajo na zgodbe iz kriminalnih kronik. Na naše vprašanje, s kakšnimi težavami se soočajo, so iz občine odkrito izpostavili: streljanje, tatvine, nadlegovanje in celo grožnje. Če bi to slišali nekje v kakšnem trilerju, bi morda le skomignili, toda za prebivalce teh krajev so to vsakodnevne skrbi.

Občani so v preteklosti poročali, da nekatere družine na robu zakonodaje ustrahujejo sosede in ustvarjajo občutek negotovosti. Mestna občina sicer poudarja, da poskuša reševati situacijo s programi integracije, vendar priznavajo: težava je presegla lokalno raven. “Potrebno je sodelovanje z državnimi institucijami – občina sama tega bremena ne more nositi,” so poudarili.

Je to kritika sistema? Brez dvoma. Je pa tudi opomnik, da zgolj kazanje s prstom na romsko skupnost ne bo rešilo težav. Varnostni problemi namreč pogosto kažejo na pomanjkljivosti v pravosodju, policiji in podpornih storitvah.

Socialna vključenost – mit ali realnost?

Mestna občina Krško je odprto spregovorila tudi o nepripravljenosti za vključevanje v izobraževalne in zaposlitvene programe. Po njihovem mnenju ta težava močno otežuje dolgotrajne izboljšave. Ne le, da nekateri Romi zavračajo ponujene možnosti, to povečuje odvisnost od socialnih transferjev, kar povzroča dodatno breme za občinski in državni proračun.

“Imamo primere, kjer so bili posameznikom ponujeni programi izobraževanja, a brez uspeha – bodisi zaradi nepripravljenosti bodisi zaradi nezaupanja,” so zapisali. Dodali so, da trenutni pristopi očitno niso prilagojeni specifičnim potrebam in težavam romske skupnosti.

Je to res presenetljivo? Če pomislimo, kako kompleksna je vključitev ljudi, ki so stoletja živeli na robu družbe, postane jasno, da “eden za vse” pristop ne more delovati.

Kaj bi morala storiti država?

Občina se ni zadržala pri opozarjanju na vlogo države. Večkrat so izpostavili, da bi morala država zagotoviti jasne kazalnike uspešnosti in usmeriti občine pri iskanju najboljših rešitev.

“Država bi morala vzpostaviti sistem rednega spremljanja ukrepov in omogočiti primerjavo med različnimi občinami. Trenutno pogosto delujemo prepuščeni sami sebi,” so še dodali. Ta pomanjkljiva koordinacija ne vodi le v razdrobljenost ukrepov, temveč tudi v zapravljanje sredstev za neučinkovite programe.

Zakaj bi to moralo zanimati vse nas?

Romska problematika ni le težava Krškega. Je del širšega vprašanja, kako kot družba ravnamo z ranljivimi skupinami in kako najdemo ravnotežje med pravicami manjšin ter varnostjo večinskega prebivalstva. Zgodba Krškega je ogledalo za vse Slovenijo – koliko časa bomo še potrebovali, da bomo našli rešitve, ki bodo delovale?

Lokalni prebivalci, ki vsakodnevno živijo s temi izzivi, bodo verjetno potrdili, da je problematika veliko bolj zapletena, kot se zdi na prvi pogled. Kot so zapisali v občini, “gre za iskanje ravnovesja – med pravicami, odgovornostmi in varnostjo. Brez tega ni trajnih rešitev.”

Vir: Mestna občina Krško (odgovori na vprašanja uredništva Nadlani.si).

Napisal: N. Z.

Več na to temo si lahko preberete še v drugih naših člankih:

Z občine Novo mesto brez dlake na jeziku, vladi očitajo negospodarnost: “Od 1300 Romov je zaposlenih le 1-2 odstotka”

Javili so se nam policisti glede kočevskih Romov, takole bodo ukrepali

To je Rom Đani: marljiv, delaven, zaposlen na Komunali Novo mesto, dela dve službi! Zgled za vse!

Dodajamo odgovore občine Krško na naša vprašanja:

• Ali menite, da je projekt “Skupaj proti anticiganizmu”, ki krepi pravice Romov, smiselna in učinkovita rešitev za izboljšanje odnosov med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom? Ali bi bila po vašem mnenju sredstva bolje porabljena za kakšne druge ukrepe?

“Projekt “Skupaj proti anticiganizmu” ima zagotovo pomembno vlogo pri ozaveščanju o enakopravnosti in spodbujanju medsebojnega spoštovanja. Gradnja dobrih odnosov med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom je ključna za sobivanje in dolgoročne rešitve. Vendar pa je ob tem treba jasno nasloviti tudi težave, s katerimi se soočajo prebivalci na terenu, zlasti na področju kriminala, vandalizma in ustrahovanja, ki so jih večkrat izpostavili prebivalci občine. Država bi morala temu vprašanju nameniti več pozornosti in sredstva usmeriti tudi v učinkovite varnostne ukrepe, ki bi zagotovili občutek varnosti za vse. Le z uravnoteženim pristopom, ki združuje ozaveščanje, integracijo in konkretne ukrepe za reševanje vsakodnevnih izzivov, lahko dosežemo trajne in pravične rešitve.”

• S katerimi konkretnimi težavami (če te obstajajo), povezanimi z romsko skupnostjo, se občina sooča? Kako te težave vplivajo na življenje drugih prebivalcev v občini?

“Na območju Mestne občine Krško v zadnjem obdobju zaznavamo predvsem težave, ki so varnostne narave. Med najbolj zaskrbljujočimi primeri so bili nedavno prijavljeni primer streljanja, več tatvin in situacije, v katerih občani poročajo o ustrahovanju, nadlegovanju in grožnjah. Takšne okoliščine ustvarjajo občutek negotovosti in neposredno vplivajo na kakovost življenja drugih prebivalcev. Poleg varnostnih izzivov se soočamo tudi z nepripravljenostjo za vključevanje v izobraževalne in zaposlitvene programe. To ovira dolgoročne možnosti za izboljšanje razmer, saj se posledično povečuje odvisnost od socialnih transferjev, kar dodatno obremenjuje občinske in državne vire. Neurejeni odnosi in pomanjkanje vključevanja otežujejo medsebojno razumevanje ter prispevajo k socialnim napetostim. Občina se trudi iskati rešitve na lokalni ravni z različnimi programi in ukrepi, vendar poudarjamo, da je za dolgoročne spremembe ključno tesnejše sodelovanje z državnimi institucijami. Potrebni so celoviti ukrepi, ki bodo naslovili tako varnostne kot socialne izzive, in to na način, ki bo zagotovil občutek varnosti za vse prebivalce ter spodbujal boljše možnosti za integracijo in sobivanje.”

• Ali ocenjujete, da trenutni ukrepi, ki jih izvajate za integracijo in podporo romski skupnosti, prinašajo vidne rezultate? Kateri ukrepi so uspešni bolj, kateri manj?

“Vprašanje o učinkovitosti ukrepov za integracijo in podporo romski skupnosti je precej kompleksen in zahteva obravnavo različnih dejavnikov. Vidnost rezultatov lahko ocenjujemo na podlagi različnih kriterijev, kot so izboljšanje življenjskih pogojev, dostop do izobraževanja, zaposlitvenih možnosti, socialne vključenosti ter zmanjšanje diskriminacije. Je pa potrebno poudariti, da je država tista, ki bi morala usmeriti lokalne skupnosti, kaj so tisti ukrepi, ki bodo najbolj učinkoviti. Želimo si jasno definirane kazalnike uspešnosti in redno zbiraje enakih podatkov vseh vpletenih, ki sobivamo z romsko problematiko, da bi natančneje ugotovili, kateri ukrepi delujejo. Če ni vidnih rezultatov se morajo strategije prilagoditi ali pa je potrebno uvesti nove prakse, ki bolje ustrezajo specifičnim potrebam romske skupnosti. Namen, ki ga občina zasleduje pri vsakem ukrepu v smeri integracije in podpore romski skupnosti je vedno isti – izboljšanje socialno-ekonomski položaj Romov, predvsem pa spodbuditi njihovo aktivno sodelovanje v družbi.”

“Kako sem skoraj postal žrtev italijanske prevare”: Razkrivamo prefinjeno taktiko italijanske mafije, v opozorilo vsem prodajalcem

LJUBLJANA – Prodaja avtodoma, vrednega skoraj 100.000 €, se je za našega bralca z Dolenjske, Marka, spremenila v nepričakovano igro mačke in miši z goljufi. Skoraj je postal žrtev sofisticirane prevare, ki vključuje povezave med slovenskimi posredniki in italijansko mafijo. Njegova zgodba, ki se je dogajala v mesecu novembru 2024 (in ne gre za neko oddaljeno zgodbo) je lekcija za vse, ki prodajajo dragocena vozila ali druge vredne predmete.

Prvi stik: klical ga je “posrednik” Riko

Marko je na portalu Avto.net oglaševal prodajo svojega avtodoma. Kmalu ga je poklical moški, ki se je predstavil kot “Riko”. Kljub trditvam, da ima podjetje registrirano na Obali, so bile njegove zgodbe nejasne. To izjavo je čez dan ali dva spremenil, da ima podjetje registrirano v Palmanovi (in ne na Obali), a o tem kasneje. Po naglasu in tonu govora je Marko začutil, da gre za nekaj nenavadnega, a se je vseeno odločil za pogovor. Riko mu je razložil, da sodeluje z italijanskim kupcem, imenovanim Oliver, ki naj bi bil “zanesljiv poslovnež” in bi vozilo kupil za osebno uporabo. Riko je govoril sicer Slovensko, a je bil njegov naglas romski, ne bi mogel pa z zagotovostjo reči, da je zares Rom. Po pogovoru se je Marku zazdelo, da se ukvarjajo z nekakšno preprodajo avtomobilov, a navsezadnje ‘to ni bila Markova težava’, ki je le želel prodati avtodom.

Klical ga je iz telefonske številke XXX (podatki so zakriti) in vedno preko aplikacije WhatsApp.

»Bil sem skeptičen, a sem se vseeno odločil za ogled, saj sem želel zaključiti prodajo,« je povedal bralec Marko.

Takole se je odvil prvi ogled avtodoma:

Prvi ogled je bil dogovorjen blizu Trsta, pri McDonald’su ob Palmanovi. Oliver je prispel z belim luksuznim avtomobilom (znaka avtomobila je zakrita), oblečen v smoking, z luksuznimi dodatki, vključno z zlatimi zapestnicami in Rolex uro, ki je zagotovo vredna več tisočakov. Med ogledom je postavil nekaj osnovnih vprašanj o avtodomu, a njegov odnos je bil precej nenavaden. O vozilu ga ni zanimalo nič posebnega, rekel je, da avtodom kupuje zase. Sprva sta se dogovorila za ceno 94.000 €, a je Oliver že naslednji dan brez vprašanj omenjal drugačen znesek, kar je pri Marku sprožilo dodatne dvome.

“Oseba, ki resnično potrebuje vozilo in ima tako visoke finančne zmožnosti, zagotovo ne bi zamešala različnih cen, še najmanj pa, da bi ceno kupec kar sam od sebe zvišal« je razmišljal Marko.

Ob prvem snidenju je Oliver predlagal, da del kupnine, in sicer 49.000 €, nakaže prek bančnega računa, preostanek pa poravna osebno z gotovino. Marko mu je odgovoril, da mora o predlaganem razmisliti in zadevo prespati.

Telefonska številka, preko katere je Marko komuniciral z Italijanom Oliverjem, je bila: XXX (podatki so zakriti). Te telefonske številke Marko ni našel objavljene nikjer na spletu, najverjetneje pa gre za predplačniško telefonsko številko, uporabljeno zgolj za namen prevare.

Ker mu je bilo vse skupaj sumljivo, je na hitro naredil tudi fotografijo avtomobila na samem mestu snidenja (McDonald’s pri Palmanovi blizu Trsta), s katerim se je Italijan Oliver pripeljal. Gre za bel luksuzni avtomobil (znaka avtomobila je zakrita) z registrsko oznako XXX (podatki so zakriti).

Drugi ogled avtodoma: Oliver je predlagal kombinacijo gotovine in nakazila, a ob predpostavki, da …

Naslednji dan je Riko poklical Marka in mu povedal, da je Oliver izredno zainteresiran v nakup in da želi, da se ponovno srečata na istem mestu. Marko je pristal.

Ob drugem snidenju mu je Oliver povedal, da pravzaprav nakazilo v celotnem znesku (49.000 €) ne bo možno, saj toliko denarja nima na računu. Lahko mu nakaže le približno 10.000 €, saj ima naslednjo težavo: ima zgolj bankovce, ki so vsi po 500 €, a denar ima in mu lahko plača. Ker pa italijanske banke naj ne bi sprejemale bankovcev po 500 €, predlaga, da mu Marko teh 39.000 € zmenja, mu jih vrne in Oliver jih nato položi na banko, nakar mu lahko nakaže preostanek do 49.000 €.

Marko je še isti dan na spletu preveril, ali italijanske banke teh bankovcev zares ne sprejemajo, kar pa je bila očitna laž – preverjeno je, da banke v Italiji sprejemajo takšne apoene, a zahtevajo pojasnilo o izvoru denarja.

Marko je najprej predlagal podpis pogodbe in preverjanje denarja ob prenosu, a Oliver se je vedno znova izmikal jasnim dogovorom. Pojasnil je, da bo denar položil na banko šele po tem, ko mu Marko pomaga razmenjati gotovino – kar je očitno klasična taktika za prevaro. Marko je izrazil dvom, ali so bankovci zares pravi, Oliver pa mu je zatrdil, da so in da lahko preveri bankovce z napravo za preverjanje denarja, obenem pa mu pokazal denarnico, v kateri je bil cel šop bankovcev po 500 €.

»Bilo je očitno, da Oliver ne deluje kot običajen kupec, a sem kljub temu želel verjeti, da gre za resen dogovor,« je razložil Marko.

Še ena zadeva, ki je pri celotni zgodbi vzbudila dokončen dvom pa je bila, ko je Marko po končanem srečanju z Oliverjem komuniciral še s posrednikom Rikom (Slovenec, ki mu je predstavil Italijana); Marko je izrazil željo, da bi rad izvedel kaj več o njima, zato ga je povprašal po priimku. Riko je odgovoril: “Ja, Riko sem, ane,” Marko pa nato: “Že, že, a kako se pišete, kakšen je vaš priimek?” nakar je v njegovem glasu takoj začutil zmedenost, odgovoril mu je: “Riko Rakovski sem.”

Ta kombinacija imena in priimka je bila zelo ponesrečena in je dokončno sprožila rdeč alarm v Markovi glavi.

Marko se je takoj obrnil na prijatelja, ki se spozna na prevare, ta pa mu je povedal …

Markov prijatelj, ki ima izkušnje z italijanskimi prevaranti, mu je nato razkril, kako organizirane kriminalne združbe izvajajo svoje prevare. Marku namreč ni dalo miru in se je spomnil nanj, da ga vpraša za nasvet in ali je lahko miren. Povedal mu je šokantne reči: ti goljufi so znani po dveh ključnih metodah, ki temeljijo na psihološki manipulaciji, navidezni verodostojnosti in na videz legitimnem postopku, zaradi česar je žrtve zelo težko prepoznajo goljufijo pravočasno.

• “Čudežni kovček” – iluzija gotovine

Prevara, imenovana “čudežni kovček”, je zasnovana tako, da izkoristi žrtvino naivnost in zaupanje v fizično gotovino. Prevaranti najprej ustvarijo vtis profesionalizma in bogastva – pridejo v luksuznem avtomobilu, oblečeni v drage obleke, z nakitom in urejenim videzom. Nato te povabijo k sebi domov, da “se bolje spoznate”: nujno mora biti snidenje v njihovi hiši, ker imajo tam vse potrebno za prevaro.

Pri preštevanju denarja skupaj z žrtvijo goljufi zagotovijo, da ima žrtev vtis, da je celoten znesek resnično prisoten in da so bankovci pravi; žrtev lahko denar preveri s svojo napravo. A tu pride do trika: uporabljajo posebej prilagojeno mizo in kovček z dvojnim dnom oziroma skrivnim mehanizmom. Ko denar položijo v kovček, ta denar “zdrsne” v skriti prostor, tako da kovček ostane prazen.

Žrtev, prepričana, da je dobila celoten znesek, kovček zapre in ga odnese domov. Šele pozneje, ko preveri vsebino, ugotovi, da so bankovci izginili. V tem trenutku so goljufi že daleč stran in jih ni mogoče izslediti.

»Vse se zgodi tako hitro in gladko, da prevaranti pustijo vtis profesionalnega poslovneža,« je opozoril Markov prijatelj, ki je takšno prevaro že videl v akciji.

• Lažna policija – ustrahovanje in manipulacija

Druga taktika, ki jo goljufi pogosto uporabljajo, vključuje lažno policijo. Ta metoda temelji na izkoriščanju zaupanja v uradne osebe. Ko prevaranti zaključijo “posel” in žrtev prevzame denar (pogosto ponarejen, ali pa tudi ne), sledi še bolj prefinjen trik.

Žrtev, ki z denarjem zapusti dogovorjeno lokacijo, na poti ustavi skupina ljudi, oblečenih v policijske uniforme. Ti lažni policisti zahtevajo pregled kovčka z denarjem in žrtev obtožijo, da je denar ponarejen. Navadno pokažejo ponarejene “dokaze” in celo uporabljajo naprave, ki lažno potrjujejo ponarejenost bankovcev.

Lažni policisti nato žrtvi zasežejo ves denar, kot bi šlo za uradni postopek. Ponavadi tudi grozijo z visokimi kaznimi, če žrtev ne sodeluje, kar ustvarja dodatno paniko in pritisk. V resnici so ti “policisti” del iste kriminalne mreže, ki žrtev ogoljufa na sofisticiran način.

»Prevaranti računajo na strah in zmedenost žrtve, saj večina ljudi ne ve, kako preveriti avtentičnost takšnih postopkov,« je dodal Markov prijatelj.

Ko je Marko izvedel za te metode, je bil pretresen. Prevaranti so ga z lahkoto skoraj prepričali, da je njihov načrt zakonit, saj so uporabljali na videz profesionalne taktike. »Nikoli si ne bi odpustil, če bi nasedel. To je bilo zame resnično opozorilo, da moraš biti previden, ne glede na to, kako prepričljivo nekaj deluje,« je povedal Marko.

V naslednjih dneh ga je Riko ponovno poklical, Marko pa mu je povedal, da bo sodeloval zgolj, če mu nakažejo znesek v celoti na TRR – od takrat pa ni bilo več glasu niti od Rika niti od Oliverja.

Ključno opozorilo za prodajalce

Markova zgodba je jasno opozorilo za vse, ki prodajajo dragocene predmete. Pri poslovanju bodite izjemno previdni in nikoli ne zaupajte tujcem, ki predlagajo nenavadne finančne dogovore ali vztrajajo na gotovini. Preverite vse podatke, ki jih prejmete, in se posvetujte z nekom, ki ima izkušnje na tem področju.

Kaj se lahko naučimo iz teh prevar?

• 1. Nikoli ne zaupajte fizični gotovini, zlasti v velikih zneskih. Goljufi so mojstri iluzije, zaradi česar je gotovina pogosto središče njihove prevare.
• 2. Preverite identiteto vseh vpletenih. Če se kdo predstavlja kot uradna oseba ali posrednik, zahtevajte dodatne dokaze o njihovi legitimnosti.
• 3. Posvetujte se z drugimi. Marko se je izognil goljufiji zaradi partnerkinega nasveta in izkušenj prijatelja. Vedno se posvetujte, če imate pomisleke.

Pogostost tovrstnih prevar v Sloveniji in Italiji

V zadnjih letih so v Sloveniji in Italiji zabeležili porast prevar pri prodaji vozil, zlasti pri rabljenih avtomobilih. Slovenska policija je opozorila na povečanje spletnih goljufij pri nakupu rabljenih vozil, pri čemer so storilci pogosto izkoristili spletne platforme za oglaševanje vozil. V Italiji so podobne prevare pogoste, pri čemer prevaranti uporabljajo sofisticirane metode, kot sta “čudežni kovček” in lažna policija, da bi ogoljufali prodajalce. Čeprav natančnih statističnih podatkov o številu takšnih prevar ni, poročila kažejo na naraščajoč trend, kar poudarja potrebo po večji previdnosti pri prodaji vozil v obeh državah (poroča Cekin.si).

Če ste tudi vi imeli podobno izkušnjo, jo delite z nami. Vaša zgodba lahko pomaga drugim, da se izognejo podobnim pastem.

Vir: izkušnja bralca Marka, osebna izjava.

Anticiganizem: Simboličen korak k strpnosti ali še ena politična dimna zavesa?

LJUBLJANA – Na Urad za narodnosti smo naslovili nekaj vprašanj; Projekt “Skupaj proti anticiganizmu”, ki ga izvaja omenjeni urad, obljublja ozaveščanje in zmanjševanje predsodkov do romske skupnosti. Pa vendar, ko se poglobimo v njegove cilje, sredstva in izvedbo, se zdi, da gre bolj za politično korektno potezo kot za resen poskus reševanja perečih problemov, ki jih občutijo tako Romi kot tudi lokalne skupnosti?

Pojasnila urada: Lepo zveneča frazeologija ali dejanski načrt?

Na vprašanje, kako bo projekt prispeval k izboljšanju kakovosti življenja, je Urad za narodnosti odgovoril s splošnimi cilji – ozaveščanje, spodbujanje razmišljanja in preseganje predsodkov. A v odgovorih ni bilo ne duha ne sluha o tem, kako se bodo lotili konkretnih težav, kot so nizka zaposlenost, neurejene bivalne razmere in dostop do izobraževanja. Še več, sredstva za izvedbo so omejena na obstoječe dejavnosti urada, medtem ko bo zaključni dogodek maja 2025 financiran iz evropskih sredstev programa Siforoma (vir: gp.un@gov.si). O tem, koliko nas bo stal projekt “Skupaj proti anticiganizmu”, nismo dobili konkretnih odgovorov.

Vse lepo in prav, ampak – kako bodo konkretno izmerili učinke? Pošiljanje anket sodelujočim? Resno?

Na tem mestu se ni mogoče izogniti vprašanju: ali je tak projekt res namenjen reševanju težav ali zgolj zadovoljstvu evropskih birokratov? Mestna občina Novo mesto je bila jasna: “Projekt je popolnoma odrezan od realnosti,” so zapisali v svojem odgovoru. (vir: Mestna občina Novo mesto).

Številke, ki ne potrebujejo dodatnih razlag

Poglejmo dejstva. V Mestni občini Novo mesto, kjer živi okoli 1300 Romov, je zaposlenih le 1–2 %. Osnovno šolo redno obiskuje le petina šoloobveznih otrok, srednjo šolo pa zgolj sedem Romov. Gasilske intervencije v romskih naseljih predstavljajo kar 15 % vseh intervencij v občini, povprečno vsak peti dan gasilci posredujejo v teh območjih (vir: Mestna občina Novo mesto).

Ali lahko projekt, ki ga odlikujejo ozaveščevalni natečaji in abstraktne fraze, karkoli spremeni? Ali bo zgolj še en »lep plakat«, ki ga bomo čez nekaj let potisnili med nepomembno arhivske dosežke? Na Dolenjskem in drugod ljudje ne potrebujejo plakatov – potrebujejo sistemske rešitve, pravijo.

Anticiganizem ali antiromizem? Sporna terminologija razdvaja?

Izraz “anticiganizem” je razdelil tako javnost kot romsko skupnost. Jožek Horvat Muc, predsednik Sveta romske skupnosti, je poudaril, da je izraz neprimeren, celo žaljiv. “Ali sem jaz Rom? Ali sem cigan? Kaj sem?” je dejal v enem izmed intervjujev, pri čemer je opozoril, da je za Rome pravilna uporaba izraza “antiromizem”. Poleg tega je izpostavil, da romska skupnost ni bila povabljena k oblikovanju projekta, kar spodkopava njegovo legitimnost (vir: intervju z Jožkom Horvatom Mucem).

To vprašanje terminologije ni le tehnično – odraža globlji problem vključevanja. Če govorimo o strpnosti, kako lahko vlada izključuje tiste, ki jih naj bi projekt zagovarjal? In če si Romi sami ne lastijo izraza anticiganizem, ali ni to že v osnovi težava?

Lokalna perspektiva: Med praznimi obljubami in resničnimi problemi?

Mestna občina Novo mesto je v svojem odzivu izpostavila, da težave, kot so kriminal, neobiskovanje šol in visoka brezposelnost, zahtevajo ukrepe, ne ozaveščanja. Projekti, ki ne vključujejo lokalnih skupnosti in ne ponujajo konkretnih rešitev, so po njihovem mnenju negospodarna poraba davkoplačevalskega denarja. Kot so zapisali: “Težave, s katerimi se soočamo na Dolenjskem, zahtevajo takojšnje ukrepanje in dosledno izvajanje obstoječe zakonodaje” (vir: Mestna občina Novo mesto).

V prejšnjih člankih smo že poročali o nezmožnosti izterjave prekrškovnih glob pri prejemnikih socialnih transferjev – problem, ki po mnenju mnogih spodkopava občutek enakosti pred zakonom. Kje so rešitve za to vprašanje? V anketah?

Kje je odgovor na resnične težave?

Na eni strani imamo vladne uradnike, ki vztrajajo, da je anticiganizem ključni problem, ki ga je treba rešiti. Na drugi strani imamo lokalne prebivalce, ki opozarjajo, da težave izvirajo iz povsem drugih korenin – slabe bivalne razmere, nizka izobrazba, pomanjkanje zaposlitvenih priložnosti in občutek nezaupanja med skupnostmi.

Se je kdo vprašal, zakaj ti projekti vedno zaobidejo bistveno? Namesto da bi sredstva usmerili v urejanje infrastrukture, dostop do izobraževanja in vzpostavljanje dialoga med skupnostmi, se porabljajo za dogodke in ozaveščanje. Ali bodo plakati in natečaji zares pomagali družinam, ki živijo v nezakonitih naseljih brez osnovnih komunalnih storitev?

Projekt “Skupaj proti anticiganizmu” sproža vprašanje in diskurz o tem, kako daleč so lahko vladni projekti oddaljeni od resničnosti. Ozaveščanje je pomembno – a ne more biti odgovor na vse. Brez konkretnih ukrepov, kot so izboljšanje izobraževanja, večja zaposlenost in boljše vključevanje lokalnih skupnosti, ostaja vprašanje: ali je bil ta projekt zasnovan za pomoč Romom ali za ustvarjanje vtisa, da se nekaj dogaja?

Davkoplačevalci si zaslužijo odgovore. Kaj bo projekt prinesel? Kdo bo prevzel odgovornost, če ne bo učinkov? In ali lahko Slovenija resnično trdi, da rešuje težave Romov, če njihova mnenja pri teh projektih ne štejejo? Čas bo pokazal, ali gre za resen poskus spremembe ali le še eno potezo politične korektnosti.

Vir: gp.un@gov.si, Mestna občina Novo mesto, intervju z Jožkom Horvatom Mucem

Napisal: N. Z.

Dodajamo odgovore Urada za narodnosti:

• Kako konkretno bo projekt “Skupaj proti anticiganizmu” prispeval k izboljšanju kakovosti življenja v lokalnih skupnostih, kjer so težave s kriminalom in socialnimi vprašanji najbolj izrazite?

“Namen javnega nagradnega natečaja je razmišljanje o anticiganizmu, opozarjanje na razsežnosti anticiganizma, ozaveščanje o pomenu boja proti anticiganizmu in korak k preseganju anticiganizma.

Vlada je decembra 2021 sprejela Nacionalni program ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje 2021-2030 (NPUR 2021-2030), v katerem je poudarila pomen boja proti anticiganizmu, navedla ukrepe na tem področju in potrdila ustreznost termina anticiganizem. Kot prvega od treh glavnih horizontalnih ciljev je navedla boj proti anticiganizmu in diskriminaciji nad Romi ter njuno preprečevanje in je v posebnem poglavju Boj proti anticiganizmu in diskriminaciji, naslovila ukrepe za reševanje le-tega.

Tudi na ravni EU npr. Evropski ekonomsko socialni odbor (EESO, 2020) se uporablja izraz anticiganizem in poudarja pomen boja proti anticiganizimu.

Izjemno pisno podporo in nedvoumno podporo rabi tega izraza so od objave natečaja pisno izrekli v Forumu romskih svetnikov, Romskem akademskem klubu (RAK) in v Zvezi Preporod, ustno pa tudi društva, zveze in drugi predstavniki romske skupnosti.

V pismu podpore Foruma romskih svetnikov so zapisali:
»Takšne aktivnosti so ključnega pomena, saj prispevajo k ozaveščanju in zmanjševanju predsodkov že pri najmlajših. Vsi, ki delujemo na področju romske problematike, poudarjamo, da je izobraževanje temelj za spremembe in uspešno vključevanje v družbo. Natečaj, ki vključuje otroke in mlade, spodbuja kreativnost in poglobljeno razumevanje pereče problematike anticiganizma, hkrati pa nudi pomembno priložnost za pogovor o enakosti, spoštovanju in solidarnosti v širši družbi. Veselimo se sodelovanja in podpore mladim pri njihovih prizadevanjih za bolj pravično družbo. Obenem bi želeli nasloviti morebitne pomisleke, ki jih je sprožila uporaba termina anticiganizem. Zavedamo se, da je ta izraz občutljiv in lahko izzove različne reakcije. Vendar pa je na ravni Evropske unije, po obširnih razpravah z različnimi strokovnjaki in organizacijami, bil dosežen konsenz o uporabi tega termina za označevanje specifične oblike diskriminacije, ki jo doživljajo Romi. Tudi sami ga uporabljamo v svojih dogodkih in delu, saj menimo, da je pomembno poimenovati težave z njihovim pravim imenom, kar omogoča boljši pristop k njihovemu reševanju.«

V pismu podpore RAK pa:
»Člani Romskega akademskega kluba pozdravljamo javni natečaj “Skupaj proti anticiganizmu”, saj se kot visoko izobraženi Romi zavedamo, kako pomembno je, da v današnjem času govorimo o temi, kot je anticiganizem. Pojem anticiganizma je bil sprejet in potrjem s strani 95 članskega mednarodnega združenja Romov in pro-romskih organizacij, ki ga je definiralo kot zgodobinsko sestavljen termin, ki ponazarja kompleksno razumevanje raiszma proti romski etnični skupnosti. Romska skupnost je tradicionalno zaznamovana s predsodki in stereotipi, ne samo s strani večinskega prebivalstva, ampak tudi s strani ustanov. Tako posledično Romi danes uživajo/uživamo nizek ugled v celotni družbi. Po izsledkih evropske raziskave iz lanskega leta kažejo, da je rasizem v Sloveniji dosti višji kot v ostalih evropskih državah. V porastu sta tudi diskriminacija in sovražni govor proti Romom. Ob vsem tem je diskurz o anticiganizmu, še posebej med mladimi, nujno potreben. Javni natečaj tako ponuja mladim možnost sodelovanja pri oblikovanju, izražanju, soočanju in predlaganju rešitev v boju proti anticiganizmu.«

• Kolikšen je predvideni proračun za ta projekt in kako se bodo sredstva porabila?

“Aktivnosti se izvajajo v okviru redne dejavnosti Urada, posebna sredstva za izvedbo niso predvidena. Zaključni dogodek, ki bo maja 2025, pa bo financiran iz projekta Siforoma (krepitev nacionalnega posvetovalnega procesa – Nacionalna platforma za Rome). Operacijo delno financira Evropska unija, Program za pravice, enakost in državljanstvo.”

• Ali so bila sredstva pridobljena iz dodatnih virov ali iz obstoječega proračuna?

“Aktivnosti se izvajajo v okviru redne dejavnosti Urada, posebna sredstva za izvedbo niso predvidena. Zaključni dogodek, ki bo maja 2025, pa bo financiran iz projekta Siforoma (krepitev nacionalnega posvetovalnega procesa – Nacionalna platforma za Rome). Operacijo delno financira Evropska unija, Program za pravice, enakost in državljanstvo.”

• Kako boste merili učinkovitost projekta?

“Po koncu javnega natečaja bomo vsem sodelujočim poslali anketo, s katero bomo merili učinkovitost projekta.”

• Kako se ta projekt razlikuje od prejšnjih pobud za integracijo in zmanjševanje diskriminacije, ki jih je vlada že izvajala?

“To je projekt, ki se celovito naslavlja anticiganizem. Namen javnega nagradnega natečaja je razmišljanje o anticiganizmu, opozarjanje na razsežnosti anticiganizma, ozaveščanje o pomenu boja proti anticiganizmu in korak k preseganju anticiganizma.”

Več o tej temi smo že pisali:

Z ribniške občine se javljajo o romski problematiki – bili so iskreni … “Nad sredstvi ni nadzora”

Z občine Novo mesto brez dlake na jeziku, vladi očitajo negospodarnost: “Od 1300 Romov je zaposlenih le 1-2 odstotka”

Javili so se nam policisti glede kočevskih Romov, takole bodo ukrepali

Oglasil se nam je znan Rom: “Ali sem jaz Rom ali cigan? Kaj sem?” (INTERVJU)

RIBNICA – Občina Ribnica je na naše novinarsko vprašanje, kako se soočajo z izzivi pri delu z romsko skupnostjo in ali podpirajo projekt “Skupaj proti anticiganizmu”, podala zanimiv in vsebinsko bogat odgovor. Njihov pogled na integracijo Romov odraža kombinacijo optimizma in trde realnosti – nekakšno uravnoteženost med prepričanjem, da je mogoče doseči spremembe, in malenkostno frustracijo ob omejitvah, ki jih prinaša trenutni sistem.

Ali so delavnice (vladni projekti) dovolj za premostitev prepadov?

Občina Ribnica ocenjuje, da so delavnice, kot jih promovira omenjeni projekt, pomembne za ozaveščanje in zmanjšanje rasne nestrpnosti. Pravijo, da takšne aktivnosti prinašajo pozitivne učinke, čeprav ti pogosto niso takoj očitni. A tukaj se poraja vprašanje – ali so delavnice, ki morda v teoriji gradijo mostove med skupnostmi, res dovolj za reševanje težav, ki so nastajale desetletja? Kritiki, med njimi tudi nekateri predstavniki drugih občin, kot je Novo mesto, opozarjajo, da ti projekti pogosto ostanejo zgolj na papirju, brez konkretnega vpliva na realne razmere.

Z občine Novo mesto brez dlake na jeziku, vladi očitajo negospodarnost: “Od 1300 Romov je zaposlenih le 1-2 odstotka”

Prostorska problematika: Temelj ali ovira?

Občina Ribnica je izpostavila, da je umeščanje romskih naselij v občinski prostorski načrt (OPN) ena ključnih ovir za urejanje razmer. Zdi se skoraj ironično – dokler ni potrjeno, kje lahko stoji dom ali poteka elektrika, se ljudje soočajo z resničnimi težavami, kot so pomanjkanje osnovne infrastrukture, dostopa do čiste vode ali celo osnovnih bivalnih pogojev. Tu se pokaže še ena plat problema: medtem ko nekateri menijo, da je potrebna večja pravna in zakonska doslednost, drugi – pogosto Romi sami – opozarjajo, da je birokratska počasnost pogosto izgovor za ohranjanje statusa quo.

Pozitivni ukrepi: Zaposlovanje in terensko delo

Kljub oviram Občina Ribnica izpostavlja, da so nekateri ukrepi prinesli rezultate. Izjemno dobro se je obneslo zaposlovanje romskih pomočnikov na Centru za socialno delo, v šolah in vrtcih, kar omogoča vsakodnevno reševanje izzivov na terenu. Podoben pristop uporablja tudi Novo mesto, kjer uspešne primere integracije dokazuje Đani Stojanovič – pripadnik romske skupnosti, ki opravlja dve službi: dela na Komunali Novo mesto in skrbi za prevoz otrok v šolo. Njegov primer potrjuje, da s pravilno podporo in vztrajnostjo Romi lahko presežejo stereotipe ter postanejo zgled za celotno skupnost.

To je Rom Đani: marljiv, delaven, zaposlen na Komunali Novo mesto, dela dve službi! Zgled za vse!

Kje stvari zastanejo?

Zanimiv kontrast predstavljajo manj uspešni ukrepi, kot je dodeljevanje dodatne denarne pomoči. Občina priznava, da pomanjkanje nadzora nad porabo teh sredstev pogosto vodi do neučinkovitosti. Nekoliko cinično bi lahko rekli, da se zgodba tu znova in znova vrti v krogu: sredstva so namenjena izboljšavam, a brez ustrezne kontrole pristanejo nekje v sivi coni, kjer ne prinašajo prave vrednosti – ne za posameznike, ne za skupnost.

Incidenti: Realnost ali pretiravanje?

Ko govorimo o Ribnici, je težko spregledati vedno bolj perečo temo varnostnih incidentov. Podatki kažejo, da je Ribnica, podobno kot Novo mesto, pogosto prizorišče konfliktov, povezanih z romsko skupnostjo. Protesti, ki so jih septembra letos organizirali prebivalci, zahtevajo več varnostnih ukrepov, medtem ko občina vztraja, da je ena izmed rešitev tudi dolgotrajna integracija in izboljšanje pogojev v romskih naseljih.

Kljub težavam je občina Ribnica ohranila konstruktiven ton. Podpirajo projekte, kot je “Skupaj proti anticiganizmu”, in si prizadevajo za reševanje prostorske problematike, hkrati pa vzpostavljajo delovna mesta in izobraževalne programe za Rome. Njihov pristop kaže na pripravljenost iskati rešitve.

Občina Ribnica, tako kot mnoge druge, zagotovo potrebuje več podpore z državne ravni. Čeprav trenutni projekti prinašajo nekaj rezultatov, težave ostajajo prevelike, da bi jih rešila sama. Potrebne so zakonodajne spremembe, večje finančne spodbude in predvsem boljše sodelovanje med lokalnimi skupnostmi, državnimi organi in romsko populacijo. Dokler se to ne zgodi, bodo uspehi posameznikov, kot je Đani, ostali zgolj svetle izjeme, medtem ko bo večina ostajala ujeta v krog nerazrešenih težav.

Viri: Odgovori Občine Ribnica

Napisal: N. Z.

Dodajamo odgovore Občine Ribnica:

• Ali menite, da je projekt “Skupaj proti anticiganizmu” smiselna in učinkovita rešitev za izboljšanje odnosov med romsko skupnostjo in večinskim prebivalstvom? Ali bi bila po vašem mnenju sredstva bolje porabljena za kakšne druge ukrepe?

“Na Občini podpiramo vse oblike delavnic ter aktivnosti, ki so oblikovane za namene izobraževanja, ozaveščanja ter zmanjševanja rasne nestrpnosti. Take delavnice so dobrodošle in verjamemo, da imajo pozitiven učinek.”

• S katerimi konkretnimi težavami (če obstajajo), povezanimi z romsko skupnostjo, se občina sooča? Kako te težave vplivajo na življenje drugih prebivalcev v občini?

“Največji izziv Občine je uspešno umeščanje romskih naselij v OPN. Brez uspešne umestitve Občina težje rešuje bivanjsko problematiko ter ureditev vodovodne ter električne infrastrukture v romskih naseljih, ki močno vplivajo na  izzive s katerimi se srečuje romska skupnost.”

• Ali ocenjujete, da trenutni ukrepi, ki jih izvajate za integracijo in podporo romski skupnosti, prinašajo vidne rezultate? Kateri ukrepi so uspešni bolj, kateri manj?

“Trenutni ukrepi vsekakor prinašajo rezultate. Zelo uspešni so ukrepi v obliki zaposlitev romskih pomočnikov na CSD, v Vrtcu, šoli ter zaposlitev svetovalca za romsko problematiko na Občini. Na teh delovnih mestih se redno, dnevno ukvarjajo z izzivi s katerimi se srečuje romska skupnost in vestno izvajajo ukrepe na terenu ter z različnimi izobraževalnimi ter integracijskimi delavnicami nudijo pomoč Romom pri integraciji ter izobraževanju.

Manj uspešno je dodeljevanje dodatne oziroma izredne denarne pomoči, saj ni pravega in konkretnega nadzora nad porabljenimi sredstvi.”

KOLUMBIJA – Zgodovinski trenutek za pravice otrok

Kolumbijski parlament je po več kot 17 letih bojev in prizadevanj dosegel pomemben mejnik: sprejet je bil zakon, ki popolnoma prepoveduje otroške poroke. S tem se je država pridružila 12 državam Latinske Amerike, ki so odpravile dolgoletne pravne vrzeli, ki so omogočale sklenitev zakonske zveze mladoletnikov. Poslanka Jennifer Pedraza Sandoval je ob sprejetju zakona poudarila, da Kolumbija s tem korakom sporoča: “Ne želimo več biti družba, ki tolerira sistemsko nasilje in spolno izkoriščanje otrok.” Poroča srpskainfo.com.

Veselje v parlamentu in simbolna zmaga

Ob glasovanju za zakon so poslanci kolumbijskega parlamenta dobesedno zaplesali in zapeli, kar je simboliziralo zmagoslavje dolgega boja proti otroškim porokam. To je več kot le zakonodajni ukrep – je simbol preobrata v družbi, ki želi zaščititi pravice otrok in jih osvoboditi nasilja, ki ga pogosto spremljajo takšne poroke. Po poročanju blic.rs je Kolumbija s tem postavila jasen precedens, ki ga številne države še niso dosegle.

Stanje v Sloveniji pa?

Na papirju so v Sloveniji otroške poroke zakonsko prepovedane – zakonsko zvezo lahko skleneta le osebi, starejši od 18 let. Vendar pa so prakse, zabeležene predvsem v romskih skupnostih, drugačne. Dekleta, stara komaj 13 let, so pogosto vključena v dogovorjene “poroke” ali odnose, ki vodijo v zgodnjo nosečnost. To kaže na pomanjkanje nadzora nad izvajanjem zakonodaje in odsotnost celovitih ukrepov, ki bi zaščitili mladoletnice.

Kolumbija prepovedala otroške poroke, veselje v parlamentu. Pri nas se cigani lahko poročajo z mladoletnicami, ki v nekaterih ciganskih vaseh tudi rojevajo že pri 13. letih. Naši parlamentarni levičarji pa tiho. pic.twitter.com/6OWxqRpF77

— Zmago J. Plemeniti (@ZmagoPlemeniti) November 16, 2024

Zakaj toleriramo te prakse?

Vprašanje, ki ostaja neodgovorjeno, je, zakaj se otroške poroke v Sloveniji kljub zakonodaji še vedno dogajajo. Tukaj je nekaj ključnih razlogov:

• 1. Tradicionalni običaji: V nekaterih romskih skupnostih zgodnje poroke veljajo za družbeno normo. Družine to prakso opravičujejo z “zaščito” deklet pred zunanjimi vplivi.
• 2. Socialna izključenost: Marginalizacija romskih skupnosti vodi v pomanjkanje dostopa do izobraževanja in podpore, kar otežuje prekinitev tovrstnih praks.
• 3. Neučinkovitost zakonodaje: Slovenija sicer ima pravne mehanizme za preprečevanje otroških porok, vendar te v praksi pogosto ostajajo mrtva črka na papirju.

Otroške poroke imajo hude posledice za dekleta, ki so v te zveze prisiljene. Gre za kršenje njihovih pravic, omejitev možnosti za izobraževanje in osebni razvoj, obenem pa so pogosto izpostavljena nasilju in zdravstvenim tveganjem zaradi zgodnje nosečnosti. Kot poroča unicef.org, otroške poroke povečajo tveganje za socialno izključenost in revščino.

Kaj lahko storimo?

Kolumbijski primer bi moral služiti kot zgled tudi Sloveniji. Ukrepi, ki bi lahko pripomogli k odpravi otroških porok, vključujejo:

• Izobraževanje: Organiziranje programov za osveščanje romskih skupnosti o pravicah otrok in škodljivosti zgodnjih porok.
• Socialna podpora: Krepitev sodelovanja z lokalnimi romskimi voditelji, da bi spodbudili spremembe znotraj skupnosti.
• Dosledno izvajanje zakonov: Boljša regulacija in sankcioniranje primerov otroških porok.

Čas za ukrepanje?

Medtem ko Kolumbija praznuje pomemben korak k zaščiti svojih otrok, Slovenija še vedno bije bitko proti otroškim porokam v marginaliziranih skupnostih. Zakaj dopuščamo prakse, ki kršijo temeljne pravice otrok, čeprav imamo zakonska orodja, da jih preprečimo? Čas je, da prevzamemo odgovornost in sledimo zgledom, ki jasno sporočajo, da so otroške poroke nesprejemljive v vsaki družbi.

Viri: srpskainfo.com, blic.rs, unicef.org., X

Napisal: N. Z.

Naslovili smo vprašanja tudi na Policijsko upravo Ljubljana, saj nas je zanimalo, kakšen je njihov pogled na izgrede, povezane z romskimi skupnostmi.

Policijska uprava Ljubljana je v odziv na povečano število kaznivih dejanj na območjih, kot sta Kočevje in Ribnica, poostrila nadzor. Medtem pa projekt “Skupaj proti anticiganizmu” sproža vprašanja o smiselnosti in izvedbi.

Policija: Varnostni ukrepi so okrepljeni

Na vprašanja glede varnostnega stanja v jugovzhodni Sloveniji se je policija odzvala z jasnimi pojasnili. Kot je sporočil Tomaž Tomaževič, predstavnik za odnose z javnostmi, so policisti okrepili prisotnost na varnostno obremenjenih območjih.

“Namen in cilj intenziviranja nalog je zagotavljanje učinkovitih policijskih intervencij, večja prisotnost policistov, hitrejše preiskave in povečanje splošne varnosti ljudi ter premoženja,” je zapisano v odgovoru policijske uprave Ljubljana. Policisti bodo po potrebi nadaljevali z okrepljenimi aktivnostmi, dokler razmere ne bodo stabilizirane.

Hkrati policija poziva občane, naj prijavijo vsa zaznana kazniva dejanja ali sumljiva gibanja. Občani lahko informacije posredujejo anonimno na številko 080 1200 ali preko številke za nujne primere 113.

Varnostne težave – resničnost ali percepcija?

Policija priznava, da je na območjih, kjer živijo večje romske skupnosti, v preteklosti prihajalo do povečanega števila kaznivih dejanj. Prav zato so ukrepi usmerjeni v preprečevanje ponavljajočih se incidentov. Kljub temu pa je del strahu med prebivalci povezan z nepoznavanjem in predsodki. Jožek Horvat Muc, predsednik Sveta romske skupnosti RS, opozarja, da je kriminal prisoten povsod in ni omejen zgolj na Rome. “Kazniva dejanja niso vezana na narodnost. Nepravično je, da se vsa krivda vali na romsko skupnost,” je dejal. Vir: intervju, Svet romske skupnosti RS.

Oglasil se nam je znan Rom: “Ali sem jaz Rom ali cigan? Kaj sem?” (INTERVJU)

Policija in projekt “Skupaj proti anticiganizmu”

Na vprašanje, ali so ukrepi, kot je projekt “Skupaj proti anticiganizmu,” smiselni, je policija poudarila, da se ukvarja predvsem z varnostjo na terenu. Čeprav ne sodeluje neposredno pri projektu, podpira vse dejavnosti, ki lahko prispevajo k zmanjševanju napetosti in predsodkov. Policisti, med katerimi so zaposleni tudi trije pripadniki romske skupnosti, želijo s svojo prisotnostjo izboljšati odnose z lokalnim prebivalstvom.

Kritike na račun projekta

Projekt “Skupaj proti anticiganizmu” pa ne beži pred kritikami. Kot je opozoril Horvat Muc, je problem že v imenu projekta, ki uporablja izraz “anticiganizem”. Po njegovem mnenju je ta termin neprimeren in v nasprotju z zakonodajo ter Ustavo RS, ki Romom priznava etnično identiteto. “Kako lahko govorimo o boju proti diskriminaciji, če že poimenovanje projekta diskriminira?” se sprašuje Horvat Muc. Dodal je, da Svet romske skupnosti pri snovanju projekta ni bil vključen. Vir: intervju, Svet romske skupnosti RS.

Čeprav policija ostaja osredotočena na zagotavljanje varnosti, projekt “Skupaj proti anticiganizmu” odpira širša vprašanja o smiselnosti in učinkovitosti pristopa k reševanju problematik romske skupnosti. Brez tesnejšega sodelovanja med vlado, lokalnimi oblastmi in romsko skupnostjo dolgoročnih rešitev ne bo. Policija bo medtem nadaljevala s svojimi okrepljenimi ukrepi, dokler ne bodo odpravljeni ključni dejavniki tveganja.

Kot so pojasnili pri policiji, so njihovi ukrepi namenjeni vsem prebivalcem: “Naš cilj je zagotoviti splošno varnost ljudi in premoženja, ne glede na narodnost ali poreklo,” so poudarili.

Napisal: N. Z.

Vir: odgovor Policijske uprave Ljubljana, www

Dodajamo odgovor Policijske uprave Ljubljana:

“Spoštovani.

Policijska uprava Ljubljana je takoj, ko so bili prepoznani indikatorji tveganj, ter povečano število kaznivih dejanj premoženjske kriminalitete, poostrila varnost na območju Kočevja in Ribnice. Policisti še vedno nadaljujejo z okrepljenimi aktivnostmi za preprečevanje vseh oblik protipravnih in motečih ravnanj ter izboljšanje občutka varnosti ljudi.

Namen in cilj intenziviranja nalog je zagotavljanje učinkovitih policijskih intervencij, večja prisotnost policistov na varnostno obremenjenih območjih, zagotavljanje splošne varnosti ljudi in premoženja, učinkovito preprečevanje in odkrivanje kaznivih dejanj, hitrejši odzivni čas in učinkovite, predvsem pa hitrejše preiskave ponavljajočih se kaznivih dejanj.

S tovrstnim delom bomo nadaljevali tudi v prihodnje dokler bo potrebno in pri tem tudi konstantno spremljali situacijo in indikatorje tveganj.

Ob tej priložnosti ponovno apeliramo, da naj občani prijavijo vsa zaznana kazniva ravnanja, gibanje sumljivih oseb ali podobne dogodke, ki bi lahko vplivali na varnost ljudi na št. 113, ali o tem obvestijo najbližjo enoto policije. Informacije lahko podajo tudi anonimno na št. 080 1200.

Za vprašanja o konkretnih projektih se obrnite na posamezne izvajalce.

Lepo pozdravljeni.”

Tomaž Tomaževic
predstavnik za odnose z javnostmi
policijski inšpektor
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE
POLICIJA
Policijska uprava Ljubljana

Prešernova cesta 18, 1000  Ljubljana
T: 01 361 02 23, M: 030 451 476