V Sloveniji so odnosi med večinskim prebivalstvom in romsko skupnostjo že dolgo časa predmet razprav in sporov, a nedavni incident v naselju Šmihel je ponovno razplamtel težave in sprožil val pozivov k spremembi zakonodaje. Po streljanju, v katerem je bila ranjena mladoletna deklica, so se štirje župani odločili, da vladi pošljejo jasno sporočilo – čas je za ukrepanje. Kdo so ti župani in kaj so povedali? Poglejmo podrobneje!

Šokantni incident v Šmihelu: Kaj se je zgodilo?

V nedeljo, 8. septembra 2024, se je v romskem naselju Šmihel zgodil grozljiv incident. V streljanju je bila ranjena mladoletna deklica, kar je sprožilo val ogorčenja med prebivalci in oblastmi. Incident je le še eden v nizu nasilnih dejanj, ki so zaznamovala odnose med romsko skupnostjo in preostalim prebivalstvom v regiji. Dogodek je prebudil strahove, da se napetosti med Romi in večinskim prebivalstvom poglabljajo, kar je mnoge prisililo, da pozivajo k nujnim ukrepom.

Župani združeni: Kdo so in kaj zahtevajo?

Po streljanju v Šmihelu so se župani štirih občin – Mestne občine Novo mesto, Črnomelj, Kočevje in Brežice – odzvali s skupnim pozivom vladi. Gregor Macedoni, župan Novega mesta, Andrej Kavšek, župan Črnomlja, Gregor Košir, podžupan Kočevja, in Ivan Molan, župan Brežic, so združili moči in javno pozvali vlado k ukrepanju. Kot so povedali, so tovrstni incidenti le vrh ledene gore problemov, s katerimi se soočajo lokalne skupnosti.

Gregor Macedoni je bil posebej oster v svoji izjavi, kjer je dejal, da je »država tista, ki je najbolj odgovorna za neukrepanje«. Poudaril je, da gre pri odnosih z romsko skupnostjo za globoko zakoreninjene sistemske težave, ki jih floskule o nestrpnosti večinskega prebivalstva ne morejo več prikriti. Njegov poziv vladi je jasen – čas je, da se zakonodaja spremeni in da se izvedejo konkretni ukrepi, ki bodo zagotovili varnost in stabilnost za vse prebivalce.

Težave s porabo socialnih transferov in nelegalno orožje

Ena ključnih tem, ki so jo župani izpostavili, je nenamenska poraba socialnih transferov v romski skupnosti. Pogosto se očita, da denar, ki ga prejemajo socialno ogrožene družine, ne gre v prave namene. Poleg tega so izpostavili tudi problem posedovanja nelegalnega orožja, kar še dodatno prispeva k porastu kriminala in nasilnih dejanj.

Macedoni je bil kritičen do pravosodne ministrice, ki je v preteklosti izjavila, da ni potrebe po spremembi zakonodaje. Po njegovem mnenju so tovrstne izjave povsem neprimerne in kažejo na pomanjkanje razumevanja resničnih problemov na terenu. Poostritev nadzora in uvedba sistemskih ukrepov sta po njegovih besedah nujna, saj trenutno stanje ogroža varnost prebivalcev in ovira integracijo romske skupnosti.

Osnovna varnost mora biti zagotovljena

Gregor Košir, podžupan Kočevja, je opozoril, da morajo občine poleg vsega drugega najprej poskrbeti za osnovno varnost svojih prebivalcev. Dejal je, da občine že izvajajo številne programe za izboljšanje integracije Romov, vendar brez spremembe zakonodaje in večjih pooblastil policije ne bo mogoče doseči dolgoročnih rešitev. Poudaril je tudi nujnost obravnave bagatelnih kaznivih dejanj, kot so manjše tatvine, ki pogosto ostajajo neopažene ali neustrezno sankcionirane.

Košir meni, da morajo socialne pomoči biti vezane na spoštovanje zakonov, saj trenutno stanje omogoča, da tudi tisti, ki kršijo zakone, prejemajo socialne transferje brez omejitev. Njegov predlog vključuje tudi povečanje pooblastil policije, kar bi omogočilo učinkovitejše ukrepanje v primerih nasilja in drugih kaznivih dejanj.

Pooblastila policije: Brezzobi tigri na terenu

Andrej Kavšek, župan Črnomlja, je poudaril, da policisti na terenu pogosto delujejo kot “brezzobi tigri”, saj nimajo dovolj pooblastil za učinkovito ukrepanje. Incidenti, kot je bil požar v romskem naselju Kanižarica in pretepi v lokalnih gostilnah, so pogost pojav, ki terja nujno ukrepanje.

Kavšek je dodal, da se v zadnjem času tudi prebivalci bojijo vstopati v romska naselja, kar še dodatno poglablja prepad med skupnostmi. Z večjimi pooblastili bi lahko policija bolje zaščitila prebivalce in vzpostavila red, kar bi prispevalo k izboljšanju odnosov med Romi in preostalim prebivalstvom.

Vlada mora ukrepati: Kdaj bodo sledili rezultati?

Ivan Molan, župan Brežic, je izpostavil, da občine že dolgo časa vlagajo v izboljšanje infrastrukture in pogojev življenja v romskih naseljih. Vendar pa brez sistemskih sprememb na državni ravni ne bo mogoče doseči resničnega napredka. Molan je še posebej kritičen do vlade, ki po njegovem mnenju z neukrepanjem dela škodo tako Romom kot večinskemu prebivalstvu.

Njegov poziv vladi je jasen: »Ali spremenite zakonodajo, ali pa odstopite, ker ne opravljate svojega dela.« Molan verjame, da bo le s trdnimi zakonskimi ukrepi mogoče zagotoviti varnost za vse državljane in omogočiti, da se Romi uspešno vključijo v družbo.

Dogajanje v Šmihelu je še en opomnik, da so odnosi med romsko skupnostjo in preostalim prebivalstvom izjemno napeti. Župani štirih občin so združili moči in pozvali vlado k nujnim ukrepom. Bo vlada prisluhnila njihovim pozivom in končno začela reševati perečo problematiko? Bodo spremembe v zakonodaji dovolj, da se vzpostavi mir in stabilnost? Težko je napovedati, a eno je gotovo – čas za ukrepanje je zdaj!

Napisal: N. Z.

Vir: www

Župan Ribnice Samo Pogorelc je z ostrim zapisom na Facebooku dvignil prah po tem, ko je državni zbor zavrnil priporočila opozicije glede reševanja romske problematike in sprejel le tiste, ki jih je predlagala vlada. Pogorelc se je postavil proti trenutnemu sistemu in poudaril, da zakoni ne delujejo enako za vse državljane, kar ustvarja nepravičnost in je za nekatere izkoriščeno.

Pogorelc: “Sistem je zavožen do konca!”

Pogorelc je v svojem javnem zapisu razkril frustracije, ki jih kot župan že dolgo doživlja zaradi neučinkovitega sistema, ki po njegovih besedah ne rešuje, ampak poglablja romsko problematiko. Kljub temu, da je vlada sprejela priporočila o večjih sredstvih za občine, Pogorelc pravi: “Občine ne potrebujemo več denarja, potrebujemo učinkovit sistem!”

Poudaril je, da trenutni način reševanja problematike zgolj koristi nekaterim interesnim skupinam, kot so akademiki, nevladne organizacije in romski svetniki, ki pa s tem denarjem ne rešujejo težav. Pogorelc zahteva celovit reset sistema z jasnimi ukrepi, ki bi vključevali boljšo izobraževalno politiko, spodbujanje zaposlovanja ter strožje nadzorovanje socialnih prejemkov.

Poziv k resetu sistema

Župan Ribnice je pozval vlado k sprejetju konkretnih ukrepov, ki bi zagotovili enakopravnost vseh državljanov in odpravili zlorabe sistema. Izobraževanje, delo, strožji nadzor socialnih prejemkov in izboljšanje pravosodja so po njegovem mnenju ključni koraki za izboljšanje situacije.

“Otroci ne smejo biti denar, socialna pomoč ne sme biti nedotakljiva,” je izpostavil in opozoril, da trenutni sistem omogoča prejemnikom socialne pomoči, da nepojasnjeno bogatijo in se izogibajo kaznim.

Grožnje s smrtjo

Pogorelc se sooča tudi z grožnjami s smrtjo, kar je še dodatno dvignilo napetosti. Po neuradnih informacijah je eden izmed Romov iz Otavic pri Ribnici grozil z njegovim umorom. “Deležni smo groženj, medtem ko nekateri dobesedno plešejo pred policisti!”, je opozoril na naraščajoče nasilje in pomanjkanje pravne varnosti v lokalnih skupnostih.

Državljani bodo vzeli pravico v svoje roke?

V zaključku zapisa Pogorelc poudarja, da bo v primeru neučinkovitosti vlade pri reševanju problemov pravico vzelo ljudstvo v svoje roke. “Če sistem ne bo resetiran, ga bo resetiral državni proračun, ki ne bo prenesel vse te socialnosti in podpiranja nedela,” je bil oster.

“Ne bom tiho,” je zaključil Pogorelc, jasno izražajoč, da bo nadaljeval boj za enakopravnost in pravičnost v svoji občini ter po vsej državi.

Napisal: E. K.

Vir: Facebook

Obravnavali so tudi protipravni odvzem mladoletne osebe, pri čemer so otroka našli in ga predali skrbnici.

KOČEVJE – Tudi na območju Policijske postaje Kočevje v zadnjih tednih tednih beležijo porast kriminalitete. V zadnjih desetih dneh so izvedli kar 54 represivnih ukrepov, poročajo Slovenske novice.

Identiteto oseb so v zadnjih desetih dneh ugotavljali v 127 primerih. Obravnavali so 17 kaznivih dejanj, predvsem tatvin. Prav tako so imeli v obravnavi nasilje v družini in izrekli prepoved približevanja. Obravnavali so tudi protipravni odvzem mladoletne osebe, pri čemer so otroka našli in ga predali skrbnici.

Delo so imeli tudi zaradi protipravnega zavzetja nepremičnine in v povezavi s tem tatvine vode. Na podlagi odredb pristojnih organov pa so izvedli tri privedbe, so še sporočili na Policijski upravi (PU) Ljubljana.

S področja javnega reda in miru na varnostno obremenjenih območjih o treh prijavljenih primerih streljanja še zbirajo obvestila. Imeli so tri intervencije zaradi predvajanja glasne glasbe, pri čemer so izdali plačilni nalog. Zoper povzročitelje osmih kršitev zakona o varstvu javnega reda in miru pa vodijo postopke o prekršku.

Romska problematika v Kočevju

Občina Kočevje se v zadnjih letih sooča z naraščajočo stopnjo kriminalitete, kar postavlja varnost in dobrobit prebivalcev v ospredje. Eden izmed pomembnih dejavnikov, ki prispeva k tej situaciji, je kompleksna romska problematika. Romska skupnost v Kočevju je med najbolj marginaliziranimi, kar vodi v socialno izključenost, nizko stopnjo izobrazbe in visoko stopnjo brezposelnosti.

Pomanjkanje osnovnih življenjskih potrebščin in neustrezni bivalni pogoji pogosto ustvarjajo pogoje, kjer se kriminaliteta zdi edina izhodna strategija. Tako so med romsko populacijo bolj pogoste manjše prekrške in kazniva dejanja, kot so tatvine, vandalizem in prodaja prepovedanih substanc.

Občina Kočevje se sicer trudi z različnimi programi za vključevanje Romov, a pogosto primanjkuje sredstev in strokovnega kadra za učinkovito izvedbo teh programov. Sodelovanje med lokalnimi oblastmi, nevladnimi organizacijami in romsko skupnostjo je ključno za trajnostno reševanje tega problema.

Ustvarjanje pogojev za boljšo izobrazbo in zaposlitvene priložnosti ter zagotavljanje ustreznih bivanjskih razmer so koraki v pravo smer. Zavedanje, da je integracija romske skupnosti ključna za zmanjšanje kriminalitete v občini Kočevje, bi moralo biti vodilo vseh deležnikov. Le s skupnimi napori lahko izboljšamo varnost in kakovost življenja za vse prebivalce občine Kočevje.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www

Da napadalec ni deloval sam, je policija ugotovila tudi s pomočjo posnetka napada, objavljenega na omrežju TikTok.

VELIKA DOLINA, BREŽICE – „Policija je v zvezi z nasilnim dogodkom na Osnovni šoli Velika Dolina na pristojno tožilstvo podala kazenski ovadbi zoper dva mladoletnika,“ poroča TV Slovenija. Prejem kazenskih ovadb so potrdili na tožilstvu v Krškem. Da napadalec ni deloval sam, je policija ugotovila tudi s pomočjo posnetka napada, objavljenega na omrežju TikTok, neuradno pa naj bi bil napad dogovorjen še z enim učencem, še izpostavi TV Slovenija.

Zgodilo se je 10.6.

Spomnimo: minuli mesec, točneje 10. junija, je prebivalce Velike Doline, naselja v občini Brežice, pretresel nasilni dogodek. 14-letni učenec je napadel devetošolca, ki je zaradi poškodb potreboval bolnišnično oskrbo. Primer še danes preiskuje policija. Učenci, starši in zaposleni so zaradi dogodka prestrašeni.  Da napadalec ni deloval sam, je policija ugotovila s pomočjo posnetka napada na omrežju TikTok, poroča TV Slovenija. Tudi zato so ovadili kaznivega dejanja nasilništva, eden pa tudi neupravičenega slikovnega snemanja.

Izvedela iz medijev

Ravnateljica osnovne šole Anja Zevnik je za TV Slovenijo povedala, da je tudi sama iz medijev izvedela, da sta ovadeni dve mladoletni osebi. V prihodnjih dneh bo organizirala še en sestanek. Pred tedni so starši in krajani Velike Doline že jasno zahtevali, da se nasilnega učenca izključi iz šole. Svet staršev pa jasno vztraja pri prešolanju nasilneža na drugo šolo.

Razočarani nad politiko vladajoče koalicije

Župan občine Brežice Ivan Molan se pa se je v torek, 2. julija, v Državnem zboru udeležil 11. nujne seje Komisije za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki je bila sklicana z edino točko dnevnega reda Vloga Sveta staršev Osnovne šole Velika Dolina v zvezi z napadom na učenca na OŠ Velika Dolina.

Sklicano sejo so obstruirali člani Komisije iz poslanskih skupin Socialnih demokratov, Levice in Gibanja Svobode. Izpostavljajo, da je potrebno tematiko obravnavati preudarno in premišljeno ter ocenjujejo predlog Komisije kot neustrezen. Ocenjujejo, da je seja delovnega telesa DZ vmešavanje v postopke. Poslanska skupina Levica pa v pismu sveta staršev prepoznava širjenje resnega incidenta na splošen konflikt med romsko in večinsko etično skupnostjo, pri čemer naj bi ga s posploševanjem in zavajanjem dodatno podpihovala. Ocenjujejo, da je nedostojno in neprimerno, da Komisija s sklicem seje služi kot platforma za širjenje nestrpnosti in kazanje s prstom. Sejo vidijo kot medijski linč romske skupnosti.

Opravičili so se tudi minister za notranje zadeve Poklukar, minister za vzgojo in izobraževanje dr. Felda in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mesec.

Tudi 30.000 podpisov ni bilo dovolj

Predsednik Komisije Jože Tanko je povedal v uvodu, da se je romska problematika večkrat obravnavala na seji teles Državnega zbora, tudi na seji Komisije. Župani so podali predloge spremembe zakonodaje z več kot 30.000 podpisi, s katerimi so sami poskušali odgovoriti na romsko vprašanje, izpostavljeno v okolju. Paket predlogov sprememb zakonov je bil zavrnjen z zavezo vlade, da bo do konca minulega leta pripravila boljši oz. ustreznejši predlog zakonov, kar pa se še ni zgodilo.

Poslanci poslanske skupine Svoboda so obstruirali sejo, čeprav obsojajo vsako nasilje, sploh medvrstniško nasilje, ki je v porastu. Za to je pristojno Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, na petkovi seji bodo predstavili že sprejete ukrepe na to temo. Ne želijo poglabljati nestrpnosti in obravnavati enega primera nasilja v šoli, ker se jim to zdi neprimerno, saj posameznih drugih primerov v Državnem zboru niso obravnavali. O nasilju se je potrebno pogovarjati splošno, ne pa izpostavljati posameznikov in zaradi dejanj teh klicati na sejo predstavnike cele skupnosti, so povedali.

Porazna zaposljivost

Župan Ivan Molan je izrazil hvaležnost za možnost, da lahko civilna družba v obupu pove predstavnikom države, kaj se dogaja. Ne le v primeru nasilja na šoli, temveč tudi o nasilju mladoletnih in otrok, o nasilju posameznih predstavnikov romske skupnosti do ljudi v družbi. Obstrukcija posameznih članov poslanskih skupin Vlade kaže, da se niso pripravljeni o tej vse bolj pereči temi pogovarjati. Župan je izpostavil ugotovitev analize, ki jo je občina izvedla za pripravo strategije reševanja romske tematike, ki je pokazala, da sta v občini Brežice samo dva pripadnika romske skupnosti izrazila interes za zaposlitev.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: TikTok