Romunija je aktivirala vojaška letala zaradi neidentificiranega objekta, ki je vstopil v zračni prostor te članice Nata. Kot je sporočilo romunsko obrambno ministrstvo, so radarski sistemi zaznali majhen leteči objekt, ki je vstopil v zračni prostor v jugovzhodni okrožji Tulcea, zaradi česar so aktivirali vojaška letala.

Najverjetneje gre za dron, vendar ta informacija za zdaj ni potrjena. Romunija, članica EU in Nata, ki si z Ukrajino deli 650 kilometrov dolgo mejo, je v zadnjem letu in pol zabeležila več vdorov ruskih brezpilotnih letal v svoj zračni prostor.

Ministrstvo je sporočilo, da je radar prvič zaznal signal nekaj po 19. uri, 15 kilometrov vzhodno od Chilia Vechea v okrožju Tulcea. Prebivalstvo je bilo opozorjeno, naj ne zapušča svojih domov, nakar so bila aktivirana vojaška letala. “Ni informacij o morebitnem udaru na ozemlje Romunije,” je ministrstvo naknadno sporočilo.

Več primerov opažanj neznanih letečih predmetov

V letu 2024 so v Evropi zabeležili več primerov opažanj neznanih letečih predmetov (NLP-jev). Med odmevnejšimi dogodki je bil incident v Romuniji, kjer so vojaška letala vzletela zaradi neidentificiranega objekta, ki je vstopil v njihov zračni prostor. Radarski sistemi so zaznali majhen leteči objekt v jugovzhodnem okrožju Tulcea, za katerega so domnevali, da je dron, čeprav to ni bilo potrjeno. Romunija je v zadnjem letu in pol zabeležila več vdorov ruskih brezpilotnih letal v svoj zračni prostor.

Poleg tega je ameriška vesoljska agencija NASA predstavila rezultate obširne raziskave na temo neznanih letečih predmetov oziroma neznanih zračnih pojavov. Poudarili so, da so nepojasnjeni pojavi redki, vendar raziskovalci pogosto nimajo dovolj podatkov za natančne in znanstveno podprte zaključke. Večino nenavadnih pojavov je mogoče smiselno razložiti, vendar obstaja tudi manjše število takšnih, ki so povsem nepojasnjeni.

V zadnjih letih so neznani leteči predmeti iz sveta teorij zarot prestopili v središče resnih razprav. Po zaslugi pričanj ameriških vojaških pilotov, videoposnetkov, ki so jih potrdile uradne institucije, in nedavnih poročil ameriškega Pentagona postaja jasno, da NLP-ji niso zgolj plod domišljije ali optičnih iluzij. Videli so jih manevrirati s hitrostmi in gibljivostmi, ki daleč presegajo zmožnosti naše znane tehnologije.

su; Foto: Shutterstock

BUKAREŠTA – Romunija pod drobnogledom zaradi novega zakona o LGBTQ+

Romunski parlament je nedavno predstavil osnutek zakona, ki bi prepovedal tako imenovano LGBTQ+ “propagando” v šolah in javnih prostorih. Zakon je hitro sprožil val kritik tako znotraj države kot po vsej Evropski uniji, saj mnogi menijo, da gre za nevaren korak nazaj v varstvu človekovih pravic. Podobne zakone so v preteklosti že sprejele države, kot sta Madžarska in Rusija, kar je povzročilo globoko polarizacijo v družbi.

Predlagana zakonodaja in njeni nasprotniki

Predlagani zakon naj bi bil namenjen zaščiti otrok pred informacijami, ki “spodbujajo odmik od spola, določenega ob rojstvu” ali promovirajo spolne spremembe in homoseksualnost. Kritiki pa trdijo, da je zakon preveč dvoumen in bi lahko povzročil diskriminacijo in sovražnost do LGBTQ+ skupnosti. “Takšna cenzura ne vpliva le na našo skupnost, temveč tudi na novinarje, medicinske strokovnjake in mentalne zdravnike,” pravi Teodora Ion-Rotaru, izvršna direktorica organizacije ACCEPT, ene največjih LGBTQ+ organizacij v Romuniji (RFE/RL, 2024).

Opozicija izpostavlja, da predlog temelji na retoriki tradicionalnih družinskih vrednot, kar je v skladu z zakoni, ki jih že izvajata Madžarska in Rusija. Po mnenju mnogih je zakon predvsem orodje političnega nadzora in način, kako spodkopati proevropske vrednote Romunije. “Uporaba otrok za napad na temeljne človekove pravice je nesprejemljiva,” dodaja Florin Buhuceanu, eden vodilnih zagovornikov pravic LGBTQ+ (RFE/RL, 2024).

🇷🇴 Romanian MPs submit a draft law that would ban LGBTQ propaganda in schools and public spaces.

Bulgaria and Hungary have passed similar laws in the past.

We should've done the same a long time ago. pic.twitter.com/yFW1C8CIJD

— Daily Romania (@daily_romania) October 3, 2024

Politična ozadja in povezave z Madžarsko in Rusijo

Zakoni, kot je ta, že nekaj časa povzročajo napetosti v vzhodni Evropi. Madžarski premier Viktor Orban je bil v zadnjih letih v središču pozornosti zaradi svojega stališča proti LGBTQ+ skupnosti. Tudi ruska politika, ki jo vodi predsednik Vladimir Putin, se je v letu 2013 uveljavila z zakonom, ki prepoveduje “propagando netradicionalnih spolnih odnosov” med mladoletniki (JURIST, 2024). Takšne politike so bile deležne ostrih kritik s strani evropskih institucij in mednarodnih organizacij za človekove pravice.

Romunski predlog zakona je deležen podobnih kritik, saj nasprotniki opozarjajo, da gre za “uvoženo” zakonodajo, ki jo podpirajo skrajno desne stranke, kot sta Zavezništvo za združitev Romunov (AUR) in etnična madžarska stranka (UDMR). Obe stranki zagovarjata tradicionalne družinske vrednote in nasprotujeta LGBTQ+ skupnosti z argumentom, da ščitita romunske otroke pred “novimi ideologijami” zahodne Evrope (JURIST, 2024).

Povezava s Slovenijo

V Sloveniji je stanje glede pravic LGBTQ+ skupnosti bistveno drugačno kot v Romuniji. Medtem ko Romunija razmišlja o sprejetju zakona, ki bi omejeval LGBTQ+ “propagando” v javnih prostorih in šolah, Slovenija na tem področju sledi drugačnim načelom. Leta 2022 je slovensko ustavno sodišče legaliziralo istospolne poroke in posvojitve za istospolne pare, kar Slovenijo uvršča med bolj napredne države v regiji glede pravic LGBTQ+ skupnosti.

Kljub napredkom pa Slovenija ni imuna na družbene napetosti in odpor do LGBTQ+ skupnosti, zlasti iz konzervativnih krogov. Čeprav večina Slovencev podpira enakopravnost, so v preteklosti potekali protesti proti legalizaciji istospolnih porok, kar kaže na obstoj polarizacije v družbi. Zakonodaja, kakršno predlaga Romunija, bi v Sloveniji verjetno sprožila ostre kritike in proteste s strani nevladnih organizacij ter evropskih institucij, ki Slovenijo pogosto uvrščajo med države z naprednimi človekovimi pravicami.

Torej, čeprav je Slovenija dosegla pomembne napredke na tem področju, je ključno, da ostane pozorna na dogajanje v regiji, saj lahko to vpliva na širše družbene trende in javno mnenje tudi pri nas.

Reakcije evropskih institucij

Evropska unija se je že večkrat izrekla proti tovrstni zakonodaji. Marc Angel, član Evropskega parlamenta in predsedujoči LGBTI Intergroup, je izrazil zaskrbljenost, da “takšni zakoni samo spodbujajo sovraštvo in diskriminacijo, ki lahko hitro presežeta meje ene same države” (JURIST, 2024). Evropski parlament je leta 2022 pozval romunske poslance, naj zakon nemudoma zavrnejo, saj je v nasprotju z evropskimi načeli spoštovanja človekovih pravic.

Romunska pravna zgodovina glede LGBTQ+ skupnosti je relativno mlada. Šele leta 2001 je Romunija dekriminalizirala homoseksualnost, čeprav so pred tem številni posamezniki pristali v zaporu zaradi svoje spolne usmerjenosti. Kljub temu pa LGBTQ+ osebe še vedno doživljajo veliko sovraštvo in diskriminacijo, zlasti v ruralnih delih države in med starejšimi prebivalci (RFE/RL, 2024).

Če bo predlagani zakon sprejet, bo to verjetno povzročilo dodatne pravne zaplete med Romunijo in Evropsko unijo ter povečalo napetosti med zagovorniki tradicionalnih družinskih vrednot in tistimi, ki se borijo za enakopravnost. Takšni zakoni lahko služijo kot politično orodje za utrjevanje oblasti in zaostrovanje napetosti znotraj družbe.

Slovenija trenutno ni neposredno povezana s tovrstnimi zakonodajnimi predlogi, a glede na močno zavezanost k varovanju človekovih pravic in svoboščin bo gotovo spremljala razvoj dogodkov. Sprejetje takega zakona v Romuniji bi lahko sprožilo širše razprave tudi v drugih državah vzhodne Evrope.

Napisal: N. Z.

Vir: www, X