Ne upoštevate reševalnega pasu? Takšna kazen vas čaka po novem
LJUBLJANA – Si predstavljate, da ste ujeti v zastoju, nekje na avtocesti, medtem ko okoli vas nekdo bije boj za življenje? Prav zato je reševalni pas eden ključnih elementov prometne varnosti, ki pa ga nekateri vozniki še vedno ignorirajo. Vlada zdaj načrtuje povišanje kazni na kar 500 evrov, da bi takšno vedenje zajezila.
Kaj prinaša predlog novele zakona?
Slovenska vlada obravnava novelo zakona o pravilih cestnega prometa, ki predvideva višje kazni za voznike, ki ne vzpostavijo reševalnega pasu ali celo izkoriščajo vzpostavljeni pas za svojo korist. V tem primeru ne gre le za nespoštovanje pravil, temveč za resno oviro reševalcem in gasilcem, ki v takšnih primerih štejejo vsako sekundo.
Po trenutni zakonodaji kršitelji plačajo 200 evrov kazni, a predlog prinaša povišanje kazni na 500 evrov in tri kazenske točke. Prav tako bodo strožje sankcionirani tisti, ki:
- ignorirajo zvočne in svetlobne signale vozil s prednostjo,
- prehitijo ali se priključijo reševalnim ali spremljevalnim vozilom.
A zakaj tako drastično? Ministrstvo za infrastrukturo poudarja, da gre za ukrep, ki sledi povečanju tovrstnih kršitev. Kršitve reševalnega pasu so pogostejše, kot si mislimo, in mnogi vozniki še vedno delujejo pod vtisom, da se “malo prehitevanja” ne bo poznalo.
Primerjava z drugimi državami: smo res boljši?
Slovenija ni edina država, ki se bori s problematiko reševalnega pasu. V Nemčiji, kjer je kultura vožnje precej bolj urejena, znaša kazen za voznike, ki kršijo pravilo reševalnega pasu, 200 evrov in eno kazensko točko, če pa pri tem pride do nevarne situacije, se kazen povzpne na 320 evrov. Na drugi strani Avstrija predvideva do 7260 evrov kazni, kar jasno kaže, da naši sosedje temu posvečajo posebno pozornost.
Zakaj torej v Sloveniji šele zdaj? Po podatkih Agencije za varnost prometa je bilo lani na slovenskih avtocestah več kot 150 intervencij, kjer bi pravočasen dostop reševalcev lahko spremenil izid nesreče. V 25 % teh primerov je bila intervencija ovirana zaradi neupoštevanja reševalnega pasu.
Zakaj je reševalni pas tako pomemben?
Morda se komu zdi banalno: “Ali bo res tako hudo, če se premaknem malo prepozno?” Odgovor je: da, vsaka sekunda šteje. Raziskave kažejo, da zamuda reševalnega vozila za eno minuto zmanjša možnost preživetja pri srčnem zastoju za kar 10 %.
Anekdota iz prakse: Leta 2023 so na avtocesti proti Kopru reševalci poročali, da so potrebovali dodatnih deset minut, da so prišli do kraja nesreče, ker je voznik osebnega avtomobila vztrajal v reševalnem pasu. Čeprav je bil voznik kaznovan, posledice niso bile izbrisane – življenj tistega dne niso uspeli rešiti.
Kako bo povišanje kazni vplivalo na voznike?
500 evrov ni majhen znesek, še posebej v državi, kjer je povprečna neto plača približno 1400 evrov. Prav zato ministrstvo stavi na odvračilni učinek. A vprašanje ostaja: bo povišanje kazni res izboljšalo stanje na cestah, ali gre zgolj za še eno finančno breme za voznike?
Nekateri strokovnjaki menijo, da bi bilo bolj smiselno vlagati v osveščevalne kampanje in izboljšanje prometne infrastrukture. Države, kot so Švedska ali Norveška, so uvedle posebne senzorje in kamere, ki avtomatsko beležijo kršitve reševalnega pasu – lahko bi šlo za naslednji korak tudi pri nas?
Gre za življenje, ne zgolj pravila
Povišanje kazni morda ne bo všeč vsem, a cilj ostaja jasen: večja varnost in hitrejše reševanje življenj. Vsak od nas bo nekoč morda potreboval pomoč reševalcev – ali se bomo takrat spomnili, kako smo sami ravnali, ko je bilo treba vzpostaviti reševalni pas?
Napisal: N. Z.
Vir: www, X
Razkrita voditelja letošnje Eme: kdo bo popestril evrovizijski večer?
V središču letošnje Eme, prestižnega izbora slovenskega predstavnika za Pesem Evrovizije 2025, sta se znašla Raiven in Gregor Strasbergar – Štras, duet, ki bo nedvomno požel zanimanje javnosti. Medtem ko se bo Raiven ponovno sprehodila po znanem terenu – tokrat v vlogi voditeljice – se Štras, frontman skupine MRFY, sooča s povsem novim izzivom. Ali bo ta kombinacija zanetila iskrico ali ustvarila kontrast, ki ga ne bomo pozabili?
Od pevke do voditeljice – Raiven kot obraz profesionalnosti
Raiven, ki je na lanskoletni Evroviziji 2024 v Malmöju s skladbo Veronika osvojila 23. mesto, ima globoko osebno povezanost z Emo. V svoji izjavi za javnost je poudarila, da ji ta vloga prinaša mešanico odgovornosti in nostalgije. “Ko stopim na oder, si želim, da bi ta postal prostor, kjer glasba ne dobi le možnosti zasijati, temveč tudi navdihovati,” je dejala.
Raivenina karizma in prefinjen slog sta znana širšemu občinstvu, njena zmožnost improvizacije pa jo postavlja med najizrazitejše glasbene osebnosti mlajše generacije. Ali bo ta prehod od pevke do voditeljice brezhiben ali pa bo njena čustvena navezanost na dogodek igrala dvorezni meč?
Štras in njegov prvi sprehod po tankem ledu televizijske voditeljstva
Gregor Strasbergar – Štras, poznan predvsem kot pevec in gonilna sila skupine MRFY, se bo prvič preizkusil kot voditelj na TV Slovenija. Njegova iskrena izjava, da mu misel na vodenje povzroča več stresa kot užitka, razkriva človeško plat znanih obrazov. “Čeprav vem, da bodo ljudje bolj kritični do izbranega zmagovalca kot do mene, me vseeno skrbi, kako se bom odrezal,” je dodal z rahlo samoironičnim nasmeškom.
Njegova glasbena pot je polna energije in iskrenosti, kar bi se lahko pokazalo kot osvežujoča komponenta v njegovem pristopu. Ali bo njegova spontanost zmagala nad tremo, ali pa bo pritisk velikih pričakovanj pretežak?
Dvanajsterica, ki bo osvojila oder – kdo bo navdušil?
Izbor izvajalcev, ki jih je izbrala komisija pod vodstvom Alenke Godec, vključuje tako uveljavljena kot manj znana imena. Eva Pavli, KiKi, Jon Vitezič, Trine, Klemen, Žan Videc, ANNA, July Jones, ZveN, PolarAce, Astrid & The Scandals in RAI – vsak s svojim slogom in vizijo. Poglejmo nekaj zanimivosti:
- July Jones, ena bolj mednarodno prepoznavnih slovenskih izvajalk, obljublja drzno in sodobno pesem New Religion, ki bi lahko postala nova evrovizijska himna.
- Klemen Slakonja, poznan po svojih duhovitih in satiričnih nastopih, bo s skladbo How Much Time Do We Have Left morda presenetil s globljim sporočilom.
- PolarAce, relativno novo ime, vstopa v tekmo z občutljivo balado Kind, ki bi lahko našla mesto v srcu občinstva.
Kateri od teh izvajalcev bo najbolj prepričal občinstvo, ki bo v drugem krogu imelo zadnjo besedo?
Ema pred Emo – vpogled v ustvarjalni proces
Posebna oddaja Ema pred Emo, ki bo na sporedu 25. januarja, bo omogočila gledalcem, da spoznajo izvajalce na bolj osebni ravni. Voditelja Bernarda Žarn in Jože Robežnik bosta s svojo značilno sproščenostjo razkrila zanimive podrobnosti o skladbah, zgodbah in navdihu, ki stojijo za njimi.
Basel, tukaj prihajamo!
Slovenija bo maja 2025 nastopila na 69. tekmovanju za Pesem Evrovizije, ki ga bo gostil Basel. Letošnji izbor bo za državo še posebej pomemben, saj praznujemo 30. obletnico prvega nastopa na Evroviziji. Po lanskoletni zmagi Švice s skladbo The Code, ki jo je izvedel Nemo, je pričakovanje pred tem največjim glasbenim dogodkom še toliko večje.
Kaj lahko pričakujemo?
Zdi se, da bo letošnja Ema polna svežine, presenečenj in dramatičnih trenutkov. Kombinacija dveh tako različnih osebnosti, kot sta Raiven in Štras, obeta dogodek, ki bo tako zabaven kot tudi čustveno intenziven. Bo Ema 2025 zaznamovala prelomnico v zgodovini slovenskih glasbenih izborov?
Ena stvar je jasna – pričakovanja so visoka, kritiki pa že brusijo peresa. Slovenija, bodimo pripravljeni na nepozaben glasbeni spektakel!
Napisal: E. K.
Vir: RTV Slovenija
Bivši minister razburjen zaradi Bizovičarja: “Nikakva oddaja za 25 tisoč evrov?”
Na začetku vsakega leta je pričakovati vsaj eno temo, ki razburka javno razpravo – tokrat je pozornost pritegnil silvestrski program na RTV Slovenija, v središču katerega se je znašel komično-glasbeni spektakel Lada Bizovičarja z naslovom Slovenska muska v Stožicah. Oddaja, posneta januarja 2024 pred več kot 13.000 navdušenimi obiskovalci, je bila na silvestrski večer deležna ponovnega predvajanja na nacionalni televiziji, kar pa ni ostalo brez kritik.
Kaj torej buri duhove? Predvsem vprašanje, ali je bilo vredno odšteti 25.000 evrov za odkup pravic do oddaje, ki je bila snemana skoraj leto dni prej. Čeprav je Bizovičarjev šov takrat polnil areno Stožice in zbral hvalospeve za svež pristop k slovenskemu humorju in glasbi, je bila odločitev o ponovnem predvajanju deležna ostrih kritik. Nekdanji minister in poslanec Marko Bandelli je na družbenem omrežju X zapisal: “Mene zanima, če je res, da je ta tip kasiral 25.000 € za nikakvo oddajo, ki so jo nam vsilili za Silvestrovo na RTV Slovenija? Oddaja pa bila snemana skoraj leto dni prej. Vprašam, če je to res.”
Finančna slika silvestrskega večera
Za mnoge je bil presenetljiv celoten strošek novoletnega programa – okoli 150.000 evrov. Največji delež stroškov je odnesla oddaja Silvestrski pozdrav, ki je bila posneta v Dvorani Tabor v Mariboru, kjer se je zbralo kar 3.500 obiskovalcev. Za produkcijo te oddaje je bilo namenjenih 55.000 evrov, k temu pa je treba prišteti še 70.000 evrov internih stroškov za pripravo, postavitev scenografije in plačilo sodelujočih. Približno 170 glasbenikov je skrbelo za razgiban glasbeni večer, kar je mnogim gledalcem dalo občutek spektakularnosti, a kljub temu se pojavljajo vprašanja, ali bi lahko ustvarili še več izvirnih vsebin z manjšim proračunom.
RTV Slovenija na zagovor
RTV Slovenija je poudarila, da so pravice do Bizovičarjevega šova odkupili izključno zaradi velikega zanimanja občinstva in oglaševalskega trga. “Pokazala se je priložnost in interes za predvajanje spektakla, kar smo z veseljem sprejeli,” so pojasnili. Sredstva za odkup so pridobili deloma iz internega proračuna, preostanek pa so pokrili s pomočjo oglaševalcev, kar je po njihovih besedah “dokaz uspešne tržne strategije”.
Kritike z dveh strani: Kaj pravi javnost?
Mnenja gledalcev so razdeljena. Nekateri menijo, da je ponovitev kakovostne oddaje povsem smiselna odločitev, saj mnogi niso imeli priložnosti spektakel videti v živo. Po drugi strani pa kritiki trdijo, da je bilo predvajanje “arhivske vsebine” na najpomembnejši televizijski večer v letu korak nazaj.
Za primerjavo: komercialne televizije običajno na silvestrovo stavijo na preizkušene oddaje z gostujočimi pevskimi zvezdami, znanimi humoristi in retro glasbenimi maratoni. Medtem ko nekatere nacionalne televizije v sosednjih državah, denimo v Avstriji in Italiji, ustvarjajo povsem nove produkcije, se slovenska RTV pogosto odloči za kombinacijo preteklih uspešnic in novih vsebin.
Ali gre za vsebinski kompromis ali strateško odločitev?
Zanimivo je tudi dejstvo, da Bizovičar že leta velja za enega najbolj priljubljenih in karizmatičnih slovenskih televizijskih obrazov. Njegov slog, ki združuje satirično ost in lahkotno zabavo, privablja širok spekter gledalcev. Vendar pa se je postavilo vprašanje: ali je nacionalna televizija dolžna iskati nova imena in ustvarjati sveže projekte, namesto da se zanaša na preverjene formule?
Pogled naprej
Medtem ko razprave o smotrnosti porabe sredstev še vedno odmevajo, ostaja jasno eno: silvestrski večer je za mnoge gledalce več kot le oddaja – je tradicija. Toda ali je ta tradicija dovolj, da upraviči visoke stroške produkcije? To vprašanje bo bržkone še dolgo ostajalo odprto.
Napisal: E. K.
Vir: X
Ste gledali silvestrski program na TV Slovenija? Uf, koliko je za odkup pravic dobil Lado Bizovičar
Na silvestrski večer se ne ja TV Slovenija odvil praznični program. Na prvem programu so si gledalci lahko najprej ogledali spektakel iz Stožic, Slovenska muska, ki ga je vodil Lado Bizovičar. Slovenske novice so ob tem zapisale, da je za odkup pravic prejel 25 tisoč evrov. Več denarja pa je TV Slovenija namenila za produkcijo oddaje Silvestrski pozdrav, za predvajanje le te odšteli 55 tisoč evrov programskih stroškov in 70 tisoč evrov internih stroškov.
»Pokazala se je priložnost in interes za predvajanje spektakla Slovenska muska v Stožicah, kar smo z veseljem sprejeli in oddelek trženja je imel dva meseca časa, da najde na oglaševalskem trgu manjkajoči denar za odkup pravic za predvajanje šova. Z veseljem smo v novembru lahko potrdili, da jim je to uspelo. Ni dvoma, da gre za mogočen komično-glasbeni spektakel, ki bi si ga želela predvajati vsaka televizija, sploh v silvestrskem večeru, veseli smo, da je uspelo prav nam,« so z RTV povedali za omenjeni portal.
O predstavi Slovenska muska
Slovenska muska je komično-glasbeni spektakel, ki ga je pripravil Lado Bizovičar. Predstava je nastala na osnovi njegove uspešne gledališke predstave “Slovenska muska od A do Ž”, ki je z več kot 250 ponovitvami navdušila občinstvo po vsej Sloveniji.
27. januarja 2024 je Lado Bizovičar s številnimi gosti izvedel prenovljeno in razširjeno različico predstave v ljubljanski dvorani Stožice. Dogodek je bil zasnovan kot enkraten in neponovljiv, z odrom postavljenim v središče dvorane, kar je omogočilo 360-stopinjsko izkušnjo za občinstvo.
V predstavi so sodelovali številni slovenski glasbeniki, plesalci in komiki, med njimi tudi udeleženci šova “Slovenija ima talent”. Program je vključeval humoristične točke, glasbene priredbe in plesne nastope, ki so se dotaknili različnih vidikov slovenske glasbene scene.
su; Foto: POP TV
Bi se vi tudi odjavili od plačila RTV prispevka? Tu je obrazec
LJUBLJANA – “Ali lahko v sodobni demokratični družbi izbiram, kam gre moj denar?” – vprašanje, ki buri duhove, ko gre za obvezni RTV prispevek.
Zakonodaja, ki zahteva plačilo prispevka za RTV Slovenija, odpira mnoga vprašanja – pravna, moralna, celo eksistencialna. Je to res pravičen sistem v dobi, ko televizor ni več simbol informacij, ampak nostalgija?
Prispevek ali “prispevek”?
RTV Slovenija, kot institucija z dolgoletno tradicijo, se financira iz obveznega prispevka, ki ga morajo plačevati vsa gospodinjstva z električnim priključkom. Ta sistem je nekakšen medijski ekvivalent “enotnega davka”: če imaš elektriko, imaš tudi “privilegij”, da prispevaš k nacionalnemu mediju.
Za povprečnega državljana – tistega, ki se vsak mesec trudi uravnotežiti svoje račune, se takšna obveznost zdi zastarela, celo prisilna. To vprašanje je sprožilo na tisoče debat, zapisov in komentarjev na družbenih omrežjih. Eden od njih pravi: »Če RTV Slovenija potrebuje moj denar, naj me najprej prepričajo, da ga zaslužijo.«
Na spletu kroži anketa, kjer lahko glasujete, če bi se želeli odjaviti:
V času pisanja tega članka je 86,8 % glasujočih izbralo možnost, da bi se želeli odjaviti, proti pa je bilo 18,2 % vprašanih.
Odjava? Dobrodošli v birokratski labirint
Odgovor na vprašanje, ali se lahko odjavite od RTV prispevka, je preprost – v teoriji da, v praksi pa … uspe redkim. Slovenska zakonodaja zahteva, da vsak gospodinjski odjemalec elektrike plačuje ta prispevek, razen če dokaže, da ne poseduje niti enega samega aparata, ki bi lahko sprejemal RTV signal. Tukaj se začne zaplet – dokazovanje.
Odjaviti se pomeni izpolniti obrazec, priložiti dokazila, morda celo dopustiti, da inšpektorji pokukajo v vaše domove. Da, prav ste prebrali – če želite dokazati, da ne gledate televizije, bo nekdo verjetno pregledal vaš dnevni prostor. Koliko ljudi se torej sploh spopade s tem procesom? Številke so nizke. Poroča Delo, da le peščica gospodinjstev izpolnjuje pogoje za odjavo, večina pa preprosto nima volje ali časa za boj z mlini na veter.
Zakaj moramo plačevati?
Ko se vprašamo, zakaj je obvezni RTV prispevek sploh uveden, se odgovor skriva v dveh besedah: javno dobro. Zagovorniki prispevka pogosto poudarjajo, da RTV Slovenija ustvarja vsebine, ki jih komercialni mediji preprosto ne bi – od kulturnih oddaj in izobraževalnih programov do prenosov državnih proslav in lokalnih novic. To so vsebine, ki jih sicer morda ne bi gledali pogosto, a so pomembne za delovanje demokracije.
Kljub temu pa kritiki menijo, da je takšna argumentacija nesmiselna.
“Vstajenje nevladnikov” in politične razsežnosti
Debata o RTV prispevku ni samo finančna, temveč tudi politična. Zdi se, da ta tema vedno znova polarizira javnost. Zagovorniki vidijo javne medije kot zaščito pred manipulacijo kapitala in komercialnih interesov, medtem ko nasprotniki opozarjajo, da je RTV pogosto politično pristranska in neučinkovita. Objava na družbenih omrežjih, ki jo je delil Matej Rigelnik, je s svojo cinično izjavo o »vstaji nevladnikov« sprožila val odzivov. Komentarji segajo od podpore do ostrih kritik – nekateri se strinjajo, da so nevladne organizacije in javni mediji preveč povezani, drugi pa to vidijo kot napad na neodvisnost medijev.
Možnosti spremembe: Iluzija ali realnost?
Medtem ko mnogi zagovarjajo prehod na prostovoljno financiranje RTV, ostaja vprašanje: Ali bi to dejansko delovalo? V državah, kjer so eksperimentirali s prostovoljnim prispevkom, se je financiranje javnih medijev drastično zmanjšalo. Rezultat? Manj vsebin, manj novinarjev, manj raznolikosti. Ali si to želimo?
Hkrati pa prostovoljno plačevanje ne bi rešilo ključnega vprašanja – kako ohraniti neodvisnost medijev. Brez stabilnega financiranja bi RTV morda postala še bolj odvisna od političnih interesov, donatorjev ali celo oglaševalcev. Je to res boljša alternativa? Nekateri pravijo, da je, drugi opozarjajo, da bi to bil začetek konca kakovostnega novinarstva.
In kaj zdaj?
Če ste se kdaj vprašali, zakaj ne morete preprosto prenehati plačevati RTV prispevka, je odgovor preprost – ker trenutno živimo v sistemu, ki to zahteva. Spremembe so možne, a zahtevajo politično voljo in družbeni konsenz. Do takrat pa bomo verjetno še naprej gledali na račun za elektriko in se spraševali: “Ali je to res cena demokracije?”
Napisal: N. Z.
Vir: www, X
Takšna je plača Miše Molk in toliko milijonov davkoplačevalskega denarja je šlo za plače zaposlenim na RTV …
Takšna je plača Miše Molk in toliko milijonov davkoplačevalskega denarja je šlo za plače zaposlenim na RTV …
LJUBLJANA – Razkritja o plačah na RTV Slovenija že nekaj časa sprožajo ogorčenje, začudenje in ne nazadnje – kopico vprašanj. Kako je mogoče, da tako majhna država, kjer nacionalni medij pogosto tarna nad finančno stisko, zaposluje več ljudi na prebivalca kot mnoge večje in bogatejše države? Številke ne lažejo, toda kaj zares stoji za njimi?
Kakšne so dejanske številke?
Začnimo pri najbolj osnovnem: stroški za plače. V prvih desetih mesecih leta 2023 je RTV Slovenija za plače svojih redno zaposlenih namenila 75,5 milijona evrov, medtem ko so prihodki iz RTV-prispevka v tem času znašali 74,2 milijona evrov. Če povzamemo – več kot zberemo, porabimo. Toda to ni edini problem.
Po zadnjih podatkih zavod zaposluje več kot 2.000 ljudi, kar predstavlja neverjetnih 98 zaposlenih na 100.000 prebivalcev. Za primerjavo: Avstrija, ki je znana po dobro urejenem javnem sektorju, ima na nacionalnem mediju 43 zaposlenih na 100.000 prebivalcev. Nemčija, velesila s skoraj 20-krat več prebivalci kot Slovenija, pa zgolj 31 na 100.000 prebivalcev. Naša številka je torej – milo rečeno – impresivna. In kdo ve, mogoče res potrebujemo tako obsežno ekipo, da poskrbi za vse “najbolj gledane” vsebine, kot so razvedrilne oddaje, ki jih velikokrat preglasijo reklamni bloki? Poročajo Slovenske novice.
Kdo zasluži največ?
Med najvidnejšimi obrazi RTV Slovenija, ki pogosto polnijo tudi naslove, je zagotovo Miša Molk. Njena osnovna bruto plača za december 2021 je znašala 4.068 evrov, vendar se je zaradi dodatka za delovno dobo povečala na 4.503 evre bruto. Dodatek za delovno dobo – ta stari znanec, ki “nagradi” tiste, ki so že dolgo na istem delovnem mestu – znaša 0,5 % osnovne plače za vsako leto delovne dobe. Povsem zakonito, a morda ne najbolj pravično, sploh če gledamo skozi prizmo mlajših zaposlenih, ki podobnih privilegijev nimajo. Poroča Siol.net.
Kaj pa primerjava z Evropo?
Tukaj postane zgodba še bolj zanimiva. Slovenija se po številu zaposlenih na nacionalnem mediju uvršča v sam vrh Evrope. Hrvaška, s katero se radi primerjamo, ima na 100.000 prebivalcev 66 zaposlenih, Avstrija 43, Švedska 37, medtem ko Nemčija zaostaja s pičlimi 31 zaposlenimi na 100.000 prebivalcev. Je to res odraz naše zavezanosti kulturi, informiranju in razvedrilu? Ali pa morda preprosto še en primer, kako sistem ne zna prilagoditi obsega delovanja realnim potrebam? Poročajo Slovenske novice.
Finančna slika: tragedija ali komedija?
Te številke bi bile morda bolj prebavljive, če bi RTV Slovenija poslovala uspešno. A realnost je drugačna. Zavod se že leta sooča s finančnimi težavami, ki jih ne morejo reševati zgolj dodatni prihodki iz RTV-prispevka. Kritiki opozarjajo, da je trenutna struktura zaposlenih preprosto preveč razkošna za državo naše velikosti, medtem ko nekateri menijo, da bi bilo treba prednost dati modernizaciji in kakovostni produkciji.
Pri tem ne gre spregledati, da bo prenašanje bremena na plače še večje, ko bo v letu 2025 začela veljati nova plačna reforma v javnem sektorju. Reforma predvideva povprečno 19-odstotno zvišanje osnovnih plač, kar pomeni, da bodo nekateri zaposleni prejeli tudi do 380 evrov več. Si to RTV Slovenija sploh lahko privošči? Poroča RTVSLO.si.
Kaj pa plačilo RTV prispevka?
Kaj pravijo zaposleni?
Na eni strani imamo kritike in številke, na drugi pa ljudi, ki so srce vsake organizacije. Veliko zaposlenih na RTV Slovenija opozarja, da je njihovo delo vredno bistveno več kot “strošek”. Pokrivajo informativne programe, kulturne vsebine, športne dogodke, vse to pogosto s kadrovsko podhranjenostjo. A kako to uskladiti z dejstvom, da nacionalni medij očitno zaposluje več ljudi kot mnogi večji evropski mediji?
Zgodba RTV Slovenija je kot slabo režirana serija – vsakič, ko se pojavi upanje na izboljšanje, sledi nov zaplet. Rešitve gotovo niso preproste, a dejstvo je, da brez temeljite reorganizacije poslovanja in bolj premišljenega proračunskega načrtovanja ne bo šlo.
Kaj nas čaka? Več denarja za plače, manj za vsebine, več razprav in manj rešitev? Ena stvar pa je gotova: če bo šlo tako naprej, bomo o tej temi še veliko brali in poslušali – na račun svojih prispevkov.
Napisal: N. Z.
Vir: www, X
Na nacionalki žalujejo, poslovilo se je znano ime
Drago Pečko, dolgoletni sodelavec RTV Slovenija, je preminil 24. novembra 2024. Bil je znan po svoji predanosti in viziji, s katerima je pomembno sooblikoval nacionalno televizijo. Leta 2005 je prejel priznanje za življenjsko delo, s čimer je RTV Slovenija počastila desetletja njegovega neprecenljivega prispevka.
V obrazložitvi nagrade za življenjsko delo je bilo zapisano, da je bil Drago Pečko neformalni “urednik slovenske televizije”, čeprav tega naslova nikoli uradno ni nosil. Njegovo delo je presegalo običajne uredniške naloge, saj je bil zavezan kakovosti, profesionalnosti in razvoju televizijskega programa, ki je nagovarjal najširši spekter gledalcev. Pečko je bil znan po svoji neposrednosti, inovativnosti in predanosti. S svojimi sodelavci je vedno iskal najboljše rešitve in stremel k temu, da bi RTV Slovenija ostala vodilna medijska hiša v službi javnosti.
Na Facebooku so se mu poklonili mnogi nekdanji sodelavci. Novinar Marjan Lah je zapisal: “Drago Pečko ni bil le sodelavec, temveč tudi prijatelj, sotrudnik in sobojevnik, ki je s svojim pogledom presegal meje časa in prostora. Njegova zapuščina ni zgolj delo, temveč tudi duh, ki ga je vnesel v vsako ustvarjalno zamisel, v vsako ekipo, v vsak projekt.”
Nekdanja direktorica Televizije Ljerka Bizilj se mu je zahvalila za “imenitno mentorstvo”. Drago Pečko je bil človek analize in sinteze, ki je v vsakem trenutku združeval strogo profesionalnost in človečnost. Čeprav se je poslovil, se zdi, kot da je zdaj zgolj prestopil v svoj svet fikcije in metafor, kjer bo svoj veliki dokumentarec dokončno montiral sam.
su; Foto: Shutterstock
Dolgoletna sodelavka RTV Slovenija umrla le nekaj dni pred rojstnim dnevom
Le nekaj dni pred 91. rojstnim dnem je umrla prevajalka Ani Bitenc, zaslužna za razvoj podnaslovnega prevajanja v Sloveniji, poroča MMC RTV Slovenija. Bila je prva prejemnica nagrade Brede Lipovšek za razvoj podnaslovnega prevajanja, ki ga je zaznamovala kot vodja prevajalskega oddelka na Televiziji Slovenija.
Bogata kariera …
Ani Bitenc je svojo prevajalsko pot začela pri Vesna filmu, nato je bila vodja prevajalskega oddelka na Televiziji Slovenija od njegove ustanovitve leta 1974 do upokojitve leta 1994.
Leta 2013 ji je Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev podelilo nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo na področju filmskega in televizijskega prevajanja. Kot je pisalo v utemeljitvi, je dvajset let vodila in usmerjala prevajalce pri njihovem delu ter z lektorji skrbela za jezikovno ustreznost in kakovost prevodov.
“Ker se na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani takrat še niso ukvarjali s podnaslovnim prevajanjem, so se prevajalci šele na Televiziji Slovenija pod vodstvom Ani Bitenc izšolali za to področje. Delovna merila je v sodelovanju s prevajalci nadgrajevala, pozneje pa so postala zgled tudi drugim televizijam in temelj nacionalnih smernic za podnaslavljanje,” je še zapisala komisija ter prevodni opus Ani Bitenc označila kot neprecenljiv.
Leta 2023 pa je postala častna članica Društva slovenskih književnih prevajalcev, v katerem je bila leta 1986 kot prva ženska izvoljena na predsedniški položaj. V utemeljitvi podelitve častnega članstva so Ani Bitenc označili kot “pionirko in dragoceno mentorico podnaslovnega prevajanja z izjemnim prevajalskim opusom”.
Kot predsednica je društvo zaznamovala s prevajalskimi srečanji, poskrbela je za izdajo letnega zbornika s strokovnimi prispevki in pomembno zastopala društvo v celotnem jugoslovanskem prostoru. “Ani Bitenc je svoje delo na društvu opravljala izjemno spretno, odgovorno, gospodarno, predvsem pa diplomatsko, z milino in prijaznostjo,” so še zapisali v utemeljitvi.
su, STA; Foto: Shutterstock
Bo RTV Slovenija bankrotirala?
LJUBLJANA – RTV Slovenija na robu bankrota?
Predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak je na zadnjem sestanku sveta zavoda opozorila na resne finančne težave javnega medijskega zavoda. Po njenih besedah naj bi RTV do konca leta ustvaril primanjkljaj v višini 2,5 milijona evrov, prihodnje leto pa bi ta lahko narasel na osem ali celo devet milijonov evrov. Težave se pojavljajo tudi pri pripravi finančnega načrta za leto 2025, saj se bo z načrtovanim zvišanjem RTV prispevka povečalo tudi pričakovanje javnosti po višji kakovosti storitev.
RTV se sooča tudi z naraščajočimi stroški dela, ki bodo v prihodnjem letu presegli sedem milijonov evrov. Dodatni stroški bodo nastali zaradi odprave odbitka na izobrazbo, ki bo prinesel približno milijon evrov dodatnih izdatkov, ter morebitnega zvišanja najnižjih plač, kar bo povečalo stroške za še dodatnih 3,3 milijona evrov. Vsako zvišanje plačnega razreda na zavodu predstavlja dodatnih 700.000 evrov letnih stroškov, kar povzroča skrbi, poroča STA.
Preobremenitev davkoplačevalcev?
Da bi premostili finančne težave, bo zavod primoran poiskati pomoč pri državi oziroma davkoplačevalcih. Predsednik sveta zavoda Goran Forbici je poudaril, da povišanje RTV prispevka samo po sebi ne bo zadostovalo za pokritje finančnih vrzeli, zato pričakuje, da bo država priskočila na pomoč pri pokrivanju izdatkov, ki bodo nastali zaradi novega plačnega zakona. Natalija Gorščak načrtuje sestanek s predstavniki države, da bi dosegli dogovor glede financiranja, vendar še nima dokončnih informacij.
Dodatna finančna injekcija naj bi po pričakovanjih prišla s strani urada vlade za narodnosti, čeprav znesek še ni bil dogovorjen. Zavod načrtuje tudi nekatere prihranke, kot so zmanjšanje stroškov pošiljanja položnic za RTV prispevek in ne nadomeščanje določenih kadrov.
Povečanje tržnih prihodkov in opozorila o posledicah
RTV je sprejel odločitev o povečanju deleža tržnih prihodkov, vendar je ta poteza sprožila kritike. Članica sveta zavoda Gaja Brecelj je opozorila, da bi lahko pretirana usmeritev v tržne prihodke vplivala na kakovost in ugled zavoda. V odgovor na te pomisleke je Gorščakova poudarila, da bo RTV ohranil “ugled” z zvišanjem cen oglasov in spremembo trženjskih strategij, saj je že dosegel maksimalno dovoljeno količino oglasov.
Depolitizacija ali politična instrumentalizacija?
Javni zavod se poleg finančnih težav sooča tudi z izjemno nizko gledanostjo, kar nekateri povezujejo s t. i. depolitizacijo, ki jo je uvedla vlada Roberta Goloba. Kritiki, med njimi dr. Matevž Tomšič, trdijo (vir: Nova24), da je depolitizacija dejansko prešla v svoje nasprotje, saj naj bi bil informativni program RTV zdaj bolj enostranski kot kdajkoli prej, brez notranje pluralnosti, ki je obstajala prej.
Napisal: N. Z.
Vir: www
Javil se je Jože Možina! “Premikamo se v napačno smer,” komentira cenzuro (VIDEO)
Jože Možina se je odzval: “Prepoved me je prizadela …”
LJUBLJANA – Nedavna odpoved intervjuja z Uršo Cankar Soares, mlado aktivistko, je povzročila val ogorčenja in odprla vprašanja o uredniški svobodi na RTV Slovenija. Odpovedan intervju je bil zamenjan s ponovitvijo pogovora z Melom Kovicem, kar je izzvalo številne kritike in celo cinične pripombe glede prednostnih nalog javne televizije. Jože Možina, odgovorni urednik, je svoje razočaranje izrazil brez zadržkov: “Moram reči, da me je ta prepoved izredno presenetila in v nekem smislu tudi prizadela, saj delam na televiziji 30 let in se to še ni zgodilo oziroma izredno redko.”
Dvojna merila?
Na RTV Slovenija ni manjkalo kontroverznih gostov, od politikov z ekstremnimi stališči do znanstvenikov z alternativnimi pogledi na podnebne spremembe. Kje so torej meje uredniške svobode? Medtem ko je bila debata o povojnem nasilju povsem sprejemljiva, pogovor z aktivistko, ki zagovarja tradicionalne vrednote, ni dobil enake priložnosti. “Mi smo v naših programih gostili veliko ljudi, ki so v resnici kontroverzni in celo konfliktni, vulgarni, ki so v kazenskih postopkih in vse mogoče,” pravi Možina in dodaja, da je zaprtje vrat Urši Cankar Soares nekaj povsem novega.
Uredniški standardi ali selektivna cenzura?
RTV Slovenija se pogosto sklicuje na “uredniška merila” in “večplastnost” pri obravnavi tem, a to se zdi zgolj izgovor za selektivno cenzuro. Zdi se, da je oddaja “Intervju” postala žrtev lastnega žanra – ko so teme preveč aktualne ali družbeno razdvajajoče, preprosto ne ustrezajo “celoviti obravnavi”. “Če se pojavi gospa Nika Kovač z nekaj svojimi privrženci pred parlamentom, je tam trop kamer in izjemna medijska pozornost,” je cinično pripomnil Možina, “medtem ko v tem primeru, pa gre lahko za več tisoč ljudi, je pa fokus na tistih provokatorjih, ki v bistvu temu protestu nasprotujejo.”
Koga predstavlja javna televizija?
Javna televizija bi morala predstavljati pluralnost mnenj in omogočati soočenje različnih stališč, tudi tistih, ki izzivajo ustaljene norme. Namesto tega se zdi, da RTV Slovenija deluje kot filter, ki določa, kateri glasovi so “primerni” za obravnavo. Možina je izrazil resno zaskrbljenost nad tem trendom: “To je res obrnjena slika realnosti in absolutno nas ne pelje v pravo smer. Jaz ne vem, če se ti ljudje, ki pomagajo vzpostavljat tako sliko, zavedajo velike odgovornosti, ki jo imajo.”
Jože Možina na vprašanja o cenzuri ni odgovoril – ali pa ni smel? Plačujemo cenzurirane vsebine?
Je prihodnost na RTV Slovenija cenzurirana?
Odpoved intervjuja z Uršo Cankar Soares ni zgolj naključje, temveč simptom globljega problema, ki se kaže v uredniški politiki RTV Slovenija. Dvojna merila pri izbiri gostov in tematik kažejo na težave, ki niso le vprašanje “večplastne obravnave,” temveč sistematične selektivnosti. Zakaj je razprava o zgodovinskih dogodkih, kot je povojno nasilje, bolj “primerna” za javno obravnavo kot pa aktualna vprašanja o pravici do življenja?
Dokler bodo vprašanja o uredniški svobodi ostala brez odgovorov, se bo javnost še naprej spraševala, ali RTV Slovenija res izpolnjuje svoje poslanstvo kot prostor za pluralno in neodvisno razpravo. Možina je s svojimi besedami jasno pokazal, da je potreben temeljit premislek o smeri, v katero se premikamo: “Verjamem, ker se premikamo v napačno smer, je pa fokus na tistih provokatorjih, ki v bistvu temu protestu nasprotujejo.” Ali je čas za spremembe na nacionalni televiziji?
Jože Možina (citiramo): “Moram reči, da me je ta primer, ta prepoved izredno presenetila in v nekem smislu tudi prizadela, saj delam na televiziji 30 let in so redki primeri, da se nekomu prepove opravljati, narediti intervju s komerkoli; mora biti to res ena zelo zelo sporna zadeva. Mi smo v naših programih v teh letih gostili veliko ljudi, ki so v resnici kontroverzni in celo konfliktni, vulgarni, ki so v kazenskih postopkih in vse mogoče, tukaj se je pa prostor zaprl za eno mlado aktivistko, ki za razliko od levih aktivistov, ki so vsi nastopali tudi v intervjujih, zanjo so pa vrata zaprta in to je za javni medij po mojem nedopustno, ampak je to prav žalostno; če se pojavi gospa Nika Kovač z nekaj svojimi privrženci pred parlamentom je tam trop kamer in seveda izjemna medijska pozornost, medtem ko v tem primeru, pa gre lahko za več tisoč ljudi, je pa fokus BAJE (to je treba preveriti), ampak verjamem, ker se premikamo v napačno smer, je pa fokus na tistih provokatorjih, ki v bistvu temu protestu oziroma temu gibanju nasprotujejo. To je res obrnjena slika realnosti in to absolutno nas ne pelje v pravo smer. Jaz ne vem, če se ti ljudje, ki pomagajo vzpostavljat tako sliko zavedajo velike odgovornosti, ki jo imajo.”
Napisal: N. Z.
Vir: X, Ognjišče
