Preživel napade psov in medvedov, spal pod zvezdami in prikolesaril do Singapurja!

Gašper Šircelj, mlad diplomant računalništva, se je po zagovoru diplome v Mariboru usedel na kolo in se podal na nepozabno pustolovščino: 16.000 kilometrov dolgo pot do Singapurja. V 15 mesecih je prepotoval več kot 20 držav, spal v templjih, na bencinskih črpalkah in poljih, preživel napade psov in medvedov, ter spoznal dobrosrčne ljudi, ki so mu na poti pomagali. Njegova pot je dokaz, da je svet poln dobrote in da so meje največkrat le v naših glavah.

Od diplome do Singapurja: Potovanje življenja

Gašper se je na svojo avanturo podal le nekaj ur po uspešno zagovarjani diplomi. “Ob 10.00 sem dobil desetko iz zagovora diplome, ob 16.00 pa sem že bil na kolesu, na poti v Singapur,” je pojasnil svojo odločenost. Čeprav je pred potjo s kolesom opravil le nekaj voženj, je bil prepričan, da bo zmogel. Gnala ga je želja po raziskovanju sveta, odkrivanju novih kultur in ljudi, in ravno to ga je v najtežjih trenutkih držalo pokonci.

Pot, ki je trajala 15 mesecev, se je začela v Mariboru in končala v Singapurju, pri čemer je prečkal Evropo, Bližnji vzhod, Južno Azijo in Jugovzhodno Azijo. Vsak dan je prekolesaril med 50 in 100 kilometri, kar je bilo odvisno od terena in vremenskih razmer. “Največja preizkušnja je bila v Indiji,” pravi Gašper, “tam sem bil nenehno obkrožen z ljudmi, smetmi, in nisem imel trenutka zase.” Kljub težkim razmeram je zdržal in v težkih trenutkih si je pogosto ponavljal: “Tudi to bo minilo.”

Preživetje v divjini: Psi, medvedi in skrivna zatočišča

Na poti se je Gašper soočil z mnogimi nevarnostmi, od katerih so bili najnevarnejši psi kangali in medvedi. V vzhodni Turčiji so ga na kampiranju v neaktivnem vulkanu napadli medvedi, ki so mu uničili torbe, pojedli vso hrano in zdravila, vključno z antibiotiki. Gašper je uspel pobegniti in se skriti na streho bližnjega lokala, kjer je čakal več ur, dokler ni mimo pripeljal lokalni domačin in ga rešil.

“Medvedi so mi raztrgali torbe in pojedli hrano, jaz pa sem se drl nanje z varne strehe, a se niso zmenili,” se Gašper spominja svoje najstrašnejše noči. Tudi psi kangali, turški ovčarji, so mu povzročali preglavice, saj so ga večkrat lovili med kolesarjenjem po turških poljih. Prav ti dogodki so ga spodbudili, da je začel prenočevati na bencinskih črpalkah, kjer je našel zavetje in tekočo vodo.

Dobrosrčnost ljudi na poti

Kljub nevarnostim in težavam pa Gašperja na poti niso spremljale le slabe izkušnje. Neznanci so mu pogosto pomagali, mu podarjali hrano in celo denar. “Ljudje so mi kar v roke stiskali bankovce,” pravi Gašper, ki je bil presenečen nad prijaznostjo in gostoljubnostjo domačinov. “Če si dober do drugih, bodo tudi drugi dobri do tebe,” je bil njegov moto.

Gašper je na Tajskem in v Nepalu pogosto prenočeval v budističnih templjih, kjer so ga vedno prijazno sprejeli in mu omogočili nočitev. “V hindujskih templjih so ljudje ves čas želeli klepetati z mano, medtem ko so me v budističnih pustili pri miru,” se je nasmejal.

Pot do samospoznanja

Za Gašperja je bilo potovanje več kot le fizična preizkušnja. Naučil se je, da so največje ovire tiste, ki si jih postavimo sami, in da je svet veliko lepši in prijaznejši, kot se zdi na prvi pogled. Čeprav je bilo obdobje v Indiji zanj eno najtežjih, je tam doživel tudi osebno preobrazbo, ko je en mesec preživel v budističnem templju in deset dni meditiral v tišini. “Tam sem našel notranji mir,” priznava.

Potovanje je končal v Singapurju, kjer je občutil mešanico olajšanja in ponosa. “Svet je prelep, ljudje pa so dobri,” pravi Gašper, ki zdaj svetuje vsem, da se podajo na svoje avanture. “Največji izziv je začeti, a ko se enkrat podaš na pot, ugotoviš, da so vse težave rešljive.”

Napisal: E. K.

Vir: Facebook