V zadnjih dneh je slovenski splet preplavila parodija, ki na humoren način obravnava nedavno prometno nesrečo v Solkanu, kjer je voznik tovornega vozila trčil v železniški nadvoz. V posnetku avtorji predstavljajo “viski enačbo” kot domnevno metodo, ki jo je voznik uporabil za izračun višine svojega vozila, kar je privedlo do nesreče. Parodija je postala viralna in nasmejala številne gledalce, med njimi tudi priljubljena voditelja informativne oddaje 24UR, Edija Pucerja in Darjo Zgonc.

Incident se je zgodil 13. februarja 2025, ko je 52-letni voznik tovornega vozila trčil v železniški nadvoz v Solkanu. Po trku se je most premaknil za približno 20 centimetrov, zaradi česar je bil cestni in železniški promet na tem odseku ustavljen. Preizkus alkoholiziranosti pri vozniku je bil negativen, hitri test na droge pa pozitiven, zato so ga poslali na strokovni pregled. Policija dogodek preiskuje kot sum kaznivega dejanja ogrožanja posebnih vrst javnega prometa.

Parodija, ki se je pojavila na družbenih omrežjih, prikazuje razlago, kako je voznik uporabil “viski enačbo” za izračun višine svojega vozila. V posnetku avtorji na satiričen način prikazujejo, kako je voznik z uporabo te “enačbe” napačno ocenil, da bo njegovo vozilo lahko varno peljalo pod mostom, kar je privedlo do nesreče. Humoristični pristop in domiselna izvedba sta hitro pritegnila pozornost uporabnikov spleta, posnetek pa je postal viralen.

Med tistimi, ki jih je parodija še posebej nasmejala, sta bila tudi dolgoletna voditelja oddaje 24UR, Edi Pucer in Darja Zgonc. Oba sta znana po svoji profesionalnosti in resnosti med vodenjem informativnih oddaj, vendar sta tokrat pokazala svojo sproščeno plat. Med napovedjo prispevka o parodiji sta se začela smejati in komaj zadržala smeh. Njuna iskrena reakcija je bila ujeta na kamero in je hitro zaokrožila po spletu, kar je še dodatno povečalo priljubljenost parodije.

To ni prvič, da sta Pucer in Zgonc pokazala svojo človeško plat med vodenjem oddaje. Pred približno 12 leti sta med napovedjo prispevka doživela podoben napad smeha, kar je postalo legendarni trenutek slovenske televizije. Njuna sposobnost, da se nasmejita tudi med resnimi novicami, ju je še bolj približala gledalcem, ki cenijo njuno pristnost in profesionalnost.

Parodija o “viski enačbi” je odprla tudi širšo razpravo o varnosti v prometu in odgovornem ravnanju voznikov. Čeprav je posnetek namenjen zabavi, opozarja na resne posledice nepremišljenih dejanj in napačnih ocen v prometu. Strokovnjaki poudarjajo, da je natančno poznavanje dimenzij vozila in upoštevanje prometnih znakov ključnega pomena za preprečevanje tovrstnih nesreč.

V času, ko se novice hitro širijo po spletu, je takšna parodija dokaz, kako lahko humor in satira osvetlita resne teme ter spodbudita razpravo med širšo javnostjo. Reakcija voditeljev 24UR pa je pokazala, da tudi najbolj profesionalni novinarji cenijo dober humor in se znajo nasmejati skupaj z gledalci.

Pripravil: N. Z.

Vir: FB, YT

Humor, ki razkriva (ne)pripravljenost na krize – smo pripravljeni ali zgolj čakamo na najboljše?

Medtem ko se Evropa – in z njo tudi Slovenija – sooča z vedno večjimi geopolitičnimi izzivi, so prebivalci Zabačenega na Radiu 1 postregli s presenetljivo modro potezo: z izdajo lokalne knjižice o ravnanju v primeru vojne. Toda kaj, če satira ni le humor, temveč ogledalo stanja, ki se tiho nasmiha naši realnosti?

Knjižica: Zgled Skandinavcev ali le prva obrambna linija?

V oddaji Zjutranja kronika so poslušalci izvedeli, da je “po zgledu Skandinavcev tudi v Zabačenem izdana knjižica o ravnanju v primeru vojne.” Sliši se kot nekaj povsem logičnega – v kriznih časih je ključna informiranost, kajne? A že naslednji stavek pove več: “Za palec debela knjižica lokalno prebivalstvo usmerja v primeru vojne.” Za palec? Najbrž gre za priročnik, ki naj bi nas spomnil, da se kriza začne tam, kjer se konča improvizacija – ali pač?

Tu lahko poslušate celoten posnetek, ki je bil pripravljen iz strani Radia 1:

Tovrstni humor zabava, a hkrati prebuja misel: ali je tudi naša država pripravljena? Slovenija, z vsemi svojimi strateškimi načrti in dolgoročnimi reformami, pogosto zveni bolj kot Zabačeno, kot pa del razvitega Zahoda. Nedavno objavljeno poročilo Ministrstva za obrambo razkriva, da nam manjka kar 20 odstotkov kadrov v vojski, prav tako pa so težave z vzdrževanjem opreme in pomanjkanjem osnovnih sredstev, kot so strelivo in zaščitna oprema.

Suha vaja in suha realnost

V Zabačenem so prebivalci organizirali “prvo suho vajo”, pri čemer so testirali delovanje svoje knjižice. Še bolj kot vaji so se posvetili malce ekscentričnim metodam obrambe, ki so jih razkrili v oddaji: “Fižol, rdeča pesa, prepečenec. Otroci in ženske v kleti, dedci pa na prvi obrambni liniji.” Šaljivo? Seveda. Toda ali je to kaj manj logično od tega, da slovenske obrambne sile še vedno uporabljajo oklepnike iz časa Jugoslavije?

Tu se poraja vprašanje: ali imamo Slovenci načrt – ne le za vojno, ampak za vse vrste kriz? Pretekle izkušnje kažejo, da smo pogosto boljši v improvizaciji kot v dolgoročni strategiji. Medtem ko je leta 2023 sosednja Avstrija vložila rekordnih 3,4 milijarde evrov v posodobitev svoje vojske (poroča Die Presse), Slovenija ostaja pri skromnem odstotku BDP za obrambo. Ampak hej, knjižico imamo, kajne?

Ali smo pripravljeni na vojno?

V satiričnem tonu oddaje je bilo poudarjeno: “Na suho tudi ne bomo na vojno čakali. Piše, da se vojno počaka počasi in z odprtimi očmi.” Zdi se, da prebivalci Zabačenega niso prepričani, kaj bi morali storiti – kar je presenetljivo podobno našim lastnim razpravam. Medtem ko se v Sloveniji razpravlja o posodobitvi vojaške doktrine, je jasno, da so ljudje pogosto prepuščeni sami sebi. Kako bi na primer prebivalci Ljubljane reagirali na alarm za zračno nevarnost? Bi vedeli, kam se skriti? Po zadnji raziskavi Uprave RS za zaščito in reševanje le tretjina Slovencev ve, kje so lokalni zakloni.

Še bolj zanimivo pa je razmišljanje Zabačenega: “Samo da so otroci in ženske na varnem, smo tudi mi varni.” Ali ni to starodavna filozofija vsake skupnosti? Žal se zdi, da naše resne strategije temeljijo na enako banalnem in zastarelem razumevanju krizne pripravljenosti.

Od humorja do resnice: Kaj nam Zabačeno pove o naši družbi?

Morda največji dosežek satire Radia 1 ni smeh, ampak premislek. Ali res čakamo, da kriza pride k nam, kot so šaljivo ugotavljali: “Greš ali jo pa doma počakaš. Da sama te pride.” Ob tej izjavi se je težko ne nasmehniti, hkrati pa še težje ne zamisliti. Slovenska zgodovina je polna trenutkov, ko smo čakali na “tisto pravo” rešitev od zunaj – pa naj je šlo za gospodarsko krizo, pandemijo ali politične reforme.

In še nekaj: čeprav nas je oddaja nasmejala, ni odpravila potrebe po resnih vprašanjih. Kako bo Slovenija ukrepala ob morebitni zaostritvi konflikta v Ukrajini? Ali smo pripravljeni na kibernetske napade, ki so postali nova oblika vojnega delovanja? Po podatkih Slovenian Cybersecurity Agency je bilo v zadnjem letu zabeleženih več kot 500 incidentov, povezanih z vdorom v informacijske sisteme.

Smeh kot sredstvo za preživetje?

Na koncu oddaje je bila izrečena preprosta, a močna misel: “Naj bo pred vsako vojno mir.” Lahko bi to izrekli sarkastično, lahko cinično ali pa povsem resno. Kakorkoli že, v teh besedah se skriva srčika tega, kar Zabačeno – in nenazadnje Slovenija – potrebuje. Mir. Toda mir zahteva trud, strategijo in odločitev, da se ne zanašamo zgolj na knjižice za ravnanje v vojni – ali na to, da se bo vojna nas usmilila.

Naj bo satira Zabačenega opozorilo, da humor ne sme nadomestiti pripravljenosti. Če se Zabačeno lahko nasmehne resnim vprašanjem, zakaj ne bi tudi mi – a s tem dodali nekaj več resnosti tja, kjer je to potrebno?

Zabačeno je morda fikcija, toda vprašanja, ki jih odpira, so vse prej kot izmišljena. Čas je, da tudi mi poiščemo odgovore. Celoten prispevek lahko poslušate tukaj.

Napisal: N. Z.

Vir: Radio 1, www