Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke (SDS) pod vodstvom Jelke Godec je danes opravila obsežen terenski obisk v Zasavju, Posavju in Jugovzhodni Sloveniji. Med drugim so poslanci obiskali podjetja, infrastrukturne projekte in izobraževalne ustanove v Trebnjem, Mirni, Šentrupertu in Mokronogu. Kaj vse so videli in kaj to pomeni za lokalno skupnost? Poglejmo pobliže.

ZAČETEK DNEVA: OSNOVNA ŠOLA TREBNJE IN NOVA TELOVADNICA

Začetek dneva? Gradbišče nove telovadnice pri Osnovni šoli Trebnje. Projekt, ki ga krajani čakajo že leta, naj bi bil zaključen prihodnje leto. Gradnja poteka po načrtih, a v zraku ostajajo vprašanja – bo res končana v roku? Kakšna bo dejanska kakovost?

Investicija, vredna 3,5 milijona evrov, bo omogočila učencem in lokalnim prebivalcem boljše pogoje za rekreacijo. “Šola nujno potrebuje nove kapacitete za športne aktivnosti. Nova telovadnica bo velika pridobitev,” je dejala ravnateljica, ki pa ostaja previdna pri obljubah.

KMETIJSTVO IN LOKALNA OSKRBA: KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE-KRKA

Naslednja postaja – Kmetijska zadruga Trebnje-Krka z.o.o. Tukaj so poslanci prisluhnili kmetom, ki se srečujejo z naraščajočimi stroški, pomanjkanjem delovne sile in vprašanjem, kako konkurirati velikim trgovskim verigam.

“Podpiramo lokalno proizvodnjo, a brez sistemskih sprememb bo težko,” je opozoril predsednik zadruge. Poslanci so poudarili pomen samooskrbe in lokalne prehranske varnosti – a kaj to pomeni v praksi? Bo sledila kakšna konkretna politika?

INFRASTRUKTURA: OBVOZNICA MIRNA IN REGIONALNA CESTA TREBNJE – MOKRONOG

Kaj pa infrastruktura? Gradbišče obvoznice Mirna na regionalni cesti Trebnje – Mokronog je eden izmed ključnih projektov za razbremenitev prometa skozi naselje. Po napovedih bo investicija izboljšala pretočnost prometa in varnost na tem delu ceste.

Ampak – bo končana pravočasno? Pristojni pravijo, da da. A realnost? že zdaj se pojavljajo zapleti z zemljišči in pritožbami lastnikov.

INDUSTRIJA IN ZAPOSLOVANJE: OBISK PODJETJA DANA, D.O.O.

V proizvodnem obratu Dana d.o.o., vodilnega proizvajalca pijač v Sloveniji, so poslanci spoznali izzive, s katerimi se srečuje industrija pijač – od podražitev surovin do povečane konkurence tujih znamk. “S trgom se borimo z inovacijami in kakovostjo,” pravijo v podjetju.

Dana je eden večjih zaposlovalcev v regiji – ampak, bo takšen ostal? Vse bolj avtomatizirani procesi zmanjšujejo potrebo po delovni sili. Kakšne bodo posledice za lokalno zaposlovanje?

KULTURA IN DEDIŠČINA: MUZEJ DEŽELA KOZOLCEV IN CERKEV SV. RUPERTA

Potovanje skozi zgodovino – poslanci so obiskali Muzej Dežela kozolcev v Šentrupertu in Gotsko cerkev sv. Ruperta. Muzej je edinstvena zbirka tradicionalnih kozolcev, ki so jih domačini skozi stoletja postavljali na svojih poljih.

“Takšni projekti niso le kulturna dediščina, ampak tudi priložnost za turizem,” je dejal eden od prisotnih.

Ampak ali lokalna skupnost dovolj izkorišča ta potencial? Turizem v teh krajih raste, a prepočasi. Infrastruktura za obiskovalce ostaja izziv.

OBISK PODJETJA M TOM, D.O.O.

Zadnja postaja – M Tom, d.o.o., proizvajalec oblazinjenega pohištva. Podjetje izvozi večino svojih izdelkov v tujino in sodi med uspešne primere slovenskega gospodarstva.

Toda izzivi? Visoki stroški energentov in surovin. “Pohištvena industrija ni več to, kar je nekoč bila. Prilagoditi se moramo sodobnim trendom in trajnostnim materialom,” je poudaril direktor podjetja.

KAKŠEN JE BIL CILJ OBISKA?

Poslanska skupina SDS se je na terenu srečala z realnimi problemi lokalnih podjetij, kmetov in družbene infrastrukture. Kaj pa sledi? Bo obisk prinesel konkretne rešitve ali bo ostalo zgolj pri ugotovitvah?

In še eno vprašanje – kako se bodo izkušnje s terena prelile v dejanske politične ukrepe? V naslednjih mesecih bomo videli, ali bodo poslanci uresničili obljube.

Kaj menite vi? Bo obisk dejansko prinesel spremembe ali je bil zgolj protokolarne narave?

(Vir: arhiv, dana d.o.o., mojaobcina.si, las-dbk.si, lastni povzetki, X.)

Pripravil: N. Z.

V nedeljo, 9. marca 2025, je Šentrupert doživel pomemben dogodek: slavnostno odprtje prenovljenega kulturnega doma, ki je po obsežni prenovi znova zaživel kot osrednje stičišče kulturnega dogajanja v občini. Dogodka so se udeležili številni častni gostje, med njimi župan Tomaž Ramovš, direktor podjetja Pagras d.o.o. Matjaž Pavlin ter častni občani, ki so s prerezom traku simbolično predali prostor v uporabo skupnosti.​

Župan Tomaž Ramovš je v svojem nagovoru poudaril pomen ohranjanja in razvoja kulturne dediščine ter ustvarjalnosti v lokalnem okolju. Izpostavil je, da bo prenovljeni dom kulture postal srce, kjer se bodo srečevali ljubitelji umetnosti vseh vrst – od gledališča, glasbe, plesa, likovne umetnosti pa do izobraževalnih dejavnosti in ustvarjalnih delavnic.​

Zgodovinski pomen doma kulture

Zgodovina tega prostora sega skoraj 100 let nazaj, ko so predniki Šentruperta ustvarili skupni prostor za druženje in kulturno izmenjavo. V različnih obdobjih, tako veselih kot težkih, je dom kulture služil kot stičišče različnih generacij, ki so delile kulturo med seboj in širšo javnostjo. V zadnjih letih je bil zaradi slabega stanja zaprt, kar je predstavljalo velik izziv za lokalno skupnost.​

Obsežna prenova za novo življenje prostora

Novembra 2024 se je začela obsežna prenova doma kulture. Izbrani izvajalec, podjetje Pagras d.o.o., je izvedel sanacijo vlažnih sten, uredil ogrevanje, razsvetljavo, sanitarije ter pomožni prostor z manjšo kuhinjo. Obnovljena so bila tudi tla, okna in vrata, kar je prostoru povrnilo prvotno lepoto. Poleg tega so bili nabavljeni novi stoli za dvorano, kar bo obiskovalcem omogočilo udobnejše spremljanje prireditev.​

Estetska obogatitev prostora

Vhod v dvorano sedaj krasita dve pomembni deli. Na desni strani ob vhodu je kvačkan grb občine, ki ga je izdelala ga. Jelka Gorenc, kar predstavlja edinstveno povezavo med tradicionalno obrtjo in lokalno identiteto. Na levi strani pa je razstavljen plakat predstave “Deseti brat” iz leta 1951, ki je bila na odru kulturnega doma uprizorjena pod režisersko taktirko g. Bojana Brezovarja. Njegov sin, prav tako g. Bojan Brezovar, je sliko poklonil domu, kar dodatno poudarja kontinuiteto kulturnega izročila v Šentrupertu.​

Slavnostno odprtje z bogatim kulturnim programom

Slavnostno odprtje prenovljenega doma kulture je povezoval Lojze Bojanc, dogodek pa so obogatili nastopi Valentine Fink Klobučar, vokalne skupine Lilith in klape Semikanta, kar je obiskovalcem ponudilo pester in kakovosten kulturni program. Župnik Jakob Trček je dom tudi blagoslovil, kar simbolizira duhovno povezanost skupnosti in prostora.​

Finančni vidik prenove

Celotna prenova doma kulture je stala približno 100.000 EUR, kar predstavlja pomembno investicijo v kulturno infrastrukturo občine. Sredstva so bila namenjena nujnim vzdrževalnim delom, ki so bila ključna za ohranitev in nadaljnjo uporabo prostora.​

Pomen prenove za lokalno skupnost

Prenovljeni dom kulture predstavlja novo priložnost za razvoj kulturnih dejavnosti v Šentrupertu. Kot osrednji prostor za srečevanje, ustvarjanje in izobraževanje bo omogočal prebivalcem vseh generacij, da se vključijo v različne kulturne aktivnosti, s čimer se bo krepila povezanost in identiteta skupnosti.​

Prihodnji načrti in izzivi

Občina Šentrupert načrtuje, da bo dom kulture v prihodnje gostil številne prireditve, delavnice in izobraževalne programe, ki bodo obogatili kulturno življenje v kraju. Eden izmed izzivov bo zagotovo vzdrževanje in nadaljnje izboljšave infrastrukture ter spodbujanje občanov k aktivnemu sodelovanju in soustvarjanju kulturnega programa.​

Odprtje prenovljenega doma kulture v Šentrupertu je pomemben mejnik za lokalno skupnost. Pomeni oživitev prostora, ki je skozi desetletja služil kot središče kulturnega dogajanja, ter odpira nove možnosti za razvoj in ohranjanje kulturne dediščine. S tem korakom je Šentrupert pokazal, da ceni svojo preteklost in z optimizmom zre v prihodnost, kjer bo kultura še naprej igrala ključno vlogo v življenju občanov.

1

2

3

4

5

6

7

8

9

J.P.
Vir: Dom kulture Šentrupert
Foto: Rok Mihevc

Podjetje Isberg iz Brežic je pred leti najelo več lokacij na Dolenjskem in jih napolnilo z na tisoče jumbo vrečami odpadkov. Danes? Podjetja ni več – je v stečaju – denarja za odstranitev pa prav tako ne.

Kdo bo torej pospravil smeti?

Odgovor je preprost: država.

Po ugotovitvah inšpektorata za okolje in energijo so Isbergovi odpadki končali na več krajih:

• Bistrica pri Šentrupertu – 1.902 jumbo vreč zmlete gume.
• Mihovica pri Šentjerneju – 2.000 jumbo vreč zdrobljene plastike.
• Veliki Gaber pri Trebnjem – 308 jumbo vreč mešanice gume in plastike.
• Dolenja Nemška vas pri Trebnjem – 400 jumbo vreč zmlete gume.

„Težava je zelo pereča. Vreče razpadajo in ogrožajo okolje,“ opozarja župan Šentruperta Tomaž Ramovš (poroča STA).

Kdo bo plačal račun?

Zgodba o nezakonito odvrženih odpadkih na Dolenjskem ima nepričakovan, a žal ne tako redek epilog – stroške odstranitve bo krila država. To pomeni eno: račun bodo poravnali davkoplačevalci.

Podjetje Isberg, ki je te odpadke odložilo, je šlo v stečaj. Denarja v stečajni masi ni, inšpektorat je izdal več odločb, a neuspešno. Kdo ostane? Država – oziroma mi vsi.

Koliko bo to stalo?

Točnih številk še ni, a iz podobnih primerov je jasno, da sanacija takšnih okoljskih katastrof lahko stane več milijonov evrov. Denar, ki bi lahko šel v zdravstvo, šolstvo, infrastrukturo … bo zdaj porabljen za odpravljanje posledic malomarnosti zasebnega podjetja.

Ali je to pošteno? Odgovorni za onesnaženje se izognejo kazni, država pa vseeno pokrije stroške. In davkoplačevalci? Plačajo. Je to res pravično?

Kaj je naredila inšpekcija?

Leta 2021 je podjetju odredila odstranitev odpadkov. Ampak Isberg tega ni storil. Večkratni pozivi? Brez uspeha. Država je zato naročila odstranitev „na stroške podjetja“. A Isberg ni založil niti evra, zato je inšpektorat dolgovane zneske preusmeril na Finančno upravo RS. Tam? Prav tako brez uspeha.

Danes je podjetje v stečaju. Denarja za sanacijo ni. Država bo zato sama prevzela odstranitev – na račun davkoplačevalcev. Koliko bo to stalo? Točne ocene ni, a zagotovo veliko.

Prepočasi, neučinkovito?

Občina Šentrupert je nedavno opozorila, da odstranjevanje traja predolgo. V posebnem dopisu so ministra za okolje, podnebje in energijo pozvali, naj ukrepa takoj. Po mnenju lokalnih oblasti bi moralo ministrstvo ugotoviti, zakaj inšpekcijska odločba po več letih še vedno ni uresničena.

„Vreče so na prostem in po laični oceni vsebujejo nevarne odpadke.“ – Tomaž Ramovš, župan Šentruperta

Podobni primeri v Sloveniji

Primer Isberga ni osamljen.
V Logatcu so podjetja pred leti nezakonito zasipavala kraške vrtače z gradbenimi odpadki. V Ljubljani je pred desetletjem v javnost prišel primer podjetja, ki je nevarne odpadke skladiščilo v zapuščenih industrijskih halah.

Kaj nas uči primer Isberg? Da inšpekcijski postopki trajajo predolgo in da se odgovornost na koncu prelaga na državo.

Bodo pristojni ukrepali bolj odločno?

V občini Šentrupert upajo, da se bo vsaj tokrat nekaj zares premaknilo.

Pripravil: N. Z.

Vir:

• STA
• N1
• RTV Slovenija

ŠKRLJEVO – V soboto zgodaj zjutraj se je porušil del zadnje stene gradu Škrljevo. Kot je za Dolenjski list povedala domačinka Ivanka Ponikvar, je okoli 5.30 zaslišala močan ropot, a sprva ni vedela, kaj ga je povzročilo. Šele kasneje je izvedela, da se je zrušil del grajskega obzidja. “Pomislila sem, da najbrž nekaj delajo v Šentrupertu ali da je bil potres, a nisem nič občutla,” je povedala.

Propadajoč simbol zgodovine

Grad Škrljevo, ki je bil prvič omenjen leta 1043, ima bogato zgodovino. Po podatkih, objavljenih na uradni strani občine Šentrupert, je bil nekoč v lasti škofije Krka na Koroškem in je odigral pomembno vlogo v srednjeveškem obdobju. Valvazor celo omenja, da je bila mogočna graščina nekoč v lasti legendarne Eme Krške, a tega zgodovinarji še niso zanesljivo potrdili.

Danes? Grad je v privatni lasti podjetja Reitenburg iz Ljubljane, ki ga vodi podjetnik Jože Anderlič. žal pa objekt sameva in propada. Mnogi domačini so že opozarjali na nevarnost, da se bo kaj podobnega zgodilo, a so ostali preslišani.

Ali bo lastnik ukrepal?

Občina Šentrupert pa se zaveda problema. “Lokalna skupnost bi rada videla, da bi lastnik tega gradu, ki je uspešen na več področjih, skrbel zanj in tudi vanj vlagal. Škoda je, da grad takole propada,” je za Dolenjski list povedal župan Tomaž Ramovš.

Zgodovina, ki izginja

Grad je bil v preteklosti v lasti plemiških rodbin Auersperg in Wernegg. Njegova arhitektura združuje romanske, gotske in baročne elemente. Stal je skozi stoletja, prestal vojne, menjave oblasti, a mu danes grozi največja nevarnost – pozaba.

Kaj sledi?

Vprašanje je preprosto: bo lastnik grad pustil propasti ali ga bo obnovil? Še huje – kaj, če se zruši še kakšen del? Če se to zgodi, se bo spet le zamahnilo z roko?

Kakorkoli že, čas za ukrepanje se izteka.

Pripravil: N. Z.

Vir:

• Dolenjski list
• Občina Šentrupert
• Prostočasnik
• Kraji.eu

Šentrupert, srce Dolenjske, se je v četrtek, 6. februarja 2025, prelevil v stičišče umetnosti, dediščine in prijateljstva. V osrčju kraja, ki je znan po Deželi kozolcev in bogati kulturni zgodovini, je potekala tradicionalna prireditev “Prijatlji”, ki že vrsto let združuje občine Mirna, Mokronog-Trebelno, Šentrupert in Trebnje. Ta edinstven dogodek, ki se vsako leto seli iz kraja v kraj, je postal več kot zgolj praznovanje kulturnega praznika – je dokaz, da se s skupnimi močmi lahko ohranja identiteta in bogati kulturna krajina lokalnih skupnosti.

Moč besede in umetnosti skozi čas

Kot se spodobi za dogodek, posvečen Prešernovemu dnevu, ni manjkalo tehtnih misli o pomenu kulture. Župan Tomaž Ramovš, ki je zbrane nagovoril v imenu štirih občin, je poudaril, da takšni dogodki niso le formalnost, temveč dokaz, da so ljudje tisti, ki kulturo živijo, jo prenašajo iz roda v rod in ji s tem dajejo pravi pomen.

Slavnostna govornica, Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije, je v svojem govoru osvetlila ključno vlogo kulture kot dejavnika, ki je Slovence “skozi stoletja oblikoval, nas povezoval in nam pomagal preživeti tudi v najtežjih časih.” V njenem nagovoru je bilo čutiti globoko zavedanje, da kultura ni nekaj samoumevnega, temveč nekaj, kar je treba negovati in česar vrednost pogosto spoznamo šele, ko je ogrožena.

Čestitke ustvarjalki, ki je pustila neizbrisen pečat

Poleg slavnostnih nagovorov je dogodek prinesel še en pomemben trenutek – izraz priznanja in hvaležnosti Miji Benedičič, ki že desetletja zagnano prispeva k razvoju ljubiteljske kulture. Konec januarja je prejela srebrno plaketo za ustvarjalno in organizacijsko delo v ljubiteljski kulturi, ki ji jo je podelil Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD). Priznanje ji je v imenu štirih občin izročil Marko Šalehar, namestnik predsednice Sveta JSKD OI Trebnje.

Benedičičeva je v kulturnem življenju Trebnjega in širše regije pustila neizbrisen pečat – njeno delo sega od organizacije kulturnih dogodkov do mentorstva mladim umetnikom in spodbujanja prostovoljskega dela v kulturi. Ob podelitvi priznanja so mnogi poudarili, da njena predanost ni le inspiracija za prihodnje generacije, ampak tudi močan opomnik, da se pravo delo pogosto odvija v ozadju, stran od žarometov.

Ko se glasba in beseda prepleteta

Čeprav so govorni deli dogodka ponudili globoke misli o pomenu kulture, je bilo tisto, kar je obiskovalce zares povezalo, čustveno nabit kulturni program. Pester glasbeni preplet so pričarali Vokalna skupina Lilith ter Meta Smolič in Blaž Bobnar, ki sta s svojim interpretacijami skladb Roka Lunačka dodala oseben, domač pridih večeru. Lunaček, ki ima korenine prav v Šentrupertu, je skozi leta soustvaril številne nepozabne pesmi, njegov umetniški pečat pa je prepoznaven daleč naokoli.

Kot že tolikokrat doslej, pa so zaključni ton večeru dali mladi glasbeniki iz Glasbene šole Trebnje. Njihov nastop ni bil zgolj virtuozna predstavitev talenta, temveč dokaz, da se kulturna dediščina prenaša naprej – ne le v obliki pesmi in besed, ampak tudi v vrednotah, ki jih mladi sprejemajo od starejših.

Zakaj je “Prijatlji” več kot le prireditev?

Vsakoletna prireditev “Prijatlji” ne pomeni zgolj formalnega zaznamovanja kulturnega praznika – je srečanje, kjer se prepletajo različne generacije, ideje in vizije prihodnosti.

V času, ko se mnogi dogodki selijo na splet, ko so družbene mreže postale primarni vir komunikacije, je neprecenljivo videti, kako se ljudje še vedno zbirajo v živo, si stisnejo roke, izmenjajo misli in začutijo energijo skupnosti.

Poleg tega dogodek poudarja moč sodelovanja. Redko se zgodi, da se štiri občine tako usklajeno povežejo pri organizaciji kulturnega dogodka. Namesto da bi vsaka zase skušala graditi kulturno prepoznavnost, so se odločile, da moči združijo – in s tem pokažejo, da prava vrednost kulture ni v konkurenci, temveč v povezovanju.

Ob koncu večera je bilo slišati mnoge besede hvaležnosti in željo, da bi takšnih dogodkov v prihodnje bilo še več. Navsezadnje, ali ni prav kultura tista, ki nas – tako kot že stoletja – drži skupaj tudi v časih, ko se zdi, da nas vse drugo razdvaja?

Prijatlji so povezali stiri obcine

prijatelji2

prijatlji1

prijatlji3

prijatlji4

J.P.

Vir: MojaObčina

ŠENTRUPERT, 17. december 2024 – Občinski svet Občine Šentrupert je na včerajšnji 18. redni
seji v tem mandatu potrdil, da bo občinski proračun za prihodnje leto na prihodkovni strani visok
5,8 milijona evrov, na odhodkovni pa 6,3 milijona evrov. Samo za cestno področje je namenjenih
več kot milijon evrov.

»Končno lahko rečemo, da je proračun Občine Šentrupert investicijsko naravnan. Občina je danes namreč bistveno bolj finančno stabilna kot pred dvema letoma, saj smo dolg razpolovili in poravnali obveznosti za izvršljive sodne odločbe. V prihodnjem letu tako zajetnejši del proračunskega denarja namenjamo prepotrebnemu posodabljanju cest in ureditvi vodooskrbe, želimo pa si tudi vesele novice, da smo bili uspešni na razpisu za oživitev Barbove graščine, kar naj bi bilo znano v začetku prihodnjega leta. Skratka: ob koncu leta optimistično zremo v prihajajoče leto,« poudarja župan Tomaž Ramovš.

V letu 2025 bodo tako v Šentrupertu več kot milijon evrov namenili rednemu in investicijskemu vzdrževanju občinskih in državnih cest, podoben znesek pa je v proračunu ob uspešni prijavi na razpis predviden tudi za oživitev Barbove graščine na Veseli Gori. Na razpis želijo prijaviti tudi urejanje šolskega igrišča, čemur v proračunu namenjajo 400 tisočakov. Za nadaljevanje urejanja vodovoda na Bistrici in Rožni dolini ter aktivnosti za novo vodno vrtino za Šentrupert je v proračunu zagotovljenih 336 tisoč evrov. Skladno z 10-letnim načrtom razvoja in opremljanja društev GPO Šentrupert pa občina letos in prihodnje leto zagotavlja denar za sofinanciranje nakupa gasilskega vozila za PGD Šentrupert, ki je že v garaži osrednje gasilske enote, v prihodnjem letu pa bo sofinancirala tudi nakup gasilskega vozila za PGD Zabukovje. 

Ostali sklepi:
Občinski svet je včeraj med drugim sprejel pravilnik o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva, gozdarstva in podeželja, določil je vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2025 (ta se je povišala za 2 %), sprejel pa je tudi Program odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode na območju Občine Šentrupert za obdobje 2025–2028.

ŠENTRUPERT, 14. november 2024 – Občinski svet Občine Šentrupert se je včeraj sešel na 17. redni seji v tem mandatu. Osrednja točka dnevnega reda je bila prva obravnava predloga proračuna za prihodnje leto – ta predvideva 5,8 milijona evrov prihodkov in skoraj 6,3 milijona evrov odhodkov. Predlog je v javni razpravi do vključno 29. novembra.

Predlog proračuna za prihodnje leto več denarja namenja za naložbe, in sicer več kot milijon evrov za redno in investicijsko vzdrževanje občinskih in državnih cest, podoben znesek tudi za oživitev Barbove graščine na Veseli Gori (če bodo uspešni na razpisu), za urejanje šolskega igrišča (če bodo uspešni na razpisu) je predvidenih 400 tisočakov, za vodooskrbo (nadaljevanje urejanja vodovoda na Bistrici in Rožni dolini ter nova vodna vrtina za Šentrupert) pa 336 tisoč evrov. Več denarja je predvidenega tudi za gasilstvo, saj bo občina sofinancirala nakup gasilskega vozila ne samo za PGD Šentrupert, ampak tudi za PGD Zabukovje.

Župan Tomaž Ramovš, ki je bil zaradi zdravstvenih razlogov na včerajšnji seji sicer odsoten, ob predlogu proračuna za prihodnje leto pojasnjuje: »Občina je zdaj finančno bolj stabilna kot pred dvema letoma. Dolg smo razpolovili in poravnali obveznosti za izvršljive sodne odločbe, zato lahko več denarja namenimo predvsem za prepotrebno posodabljanje cest in ureditev vodooskrbe, želimo pa si tudi uspešne izvedbe načrtovanih naložb na ostalih področjih, ki omogočajo kakovostnejše preživljanje prostega časa, ki je dandanes vse večja zahteva predvsem srednjih in mlajših generacij, medtem ko so starejše generacije dobro vpete v že uveljavljeno društveno življenje.« (- pripeta tonska izjava T. Ramovša)

Ostali sklepi: Občinski svet je včeraj med drugim sprejel še nov odlok o sofinanciranju letnega programa športa v občini, se seznanil s prvo dopolnitvijo 10-letnega načrta razvoja in opremljanja društev GPO Šentrupert ter dokumentom identifikacije investicijskega projekta za vzdrževanje doma kulture.

ŠENTRUPERT, 7. oktober 2024 – V občini Šentrupert bodo do konca leta obnovili pet odsekov občinskih cest, za kar občina namenja več kot 100 tisočakov. Obnove so se že začele. S potekom del pa se je na 16. redni seji seznanil tudi občinski svet.

Občinski svet je na 14. redni seji določil prioritetne odseke dotrajanih in močno poškodovanih občinskih cest za sanacijo v letošnjem letu. Občina tako letos obnavlja dele občinskega cestnega omrežja, na katerih je bila sanacija nujna zaradi poplavljanja vozišča, plazov in zelo slabega stanja vozišča. 

Župan Tomaž Ramovš ob tem pojasnjuje: »Ceste v naši občini že dalj časa kličejo po obnovi. Letošnje obnove cestnih odsekov so potrjene s strani občinskega sveta ter so v tem trenutku po oceni tudi najbolj nujne. Želje in tudi potrebe so seveda vedno večje od proračunskih zmožnosti občine, vendar se bomo trudili tudi v prihodnje, da bi lahko čim bolj izboljšali stanje na občinskih cestah. V okviru rednega vzdrževanja občinskih cest se poskrbi tudi za določena popravila cest – od sredine oktobra bo vzdrževanje občinskih cest prevzel nov koncesionar, podjetje CGP d.d.«

Na javnem razpisu je bilo za izvedbo del izbrano podjetje MAPRI PROASFALT iz Ljubljane, ki je z deli že začelo. Na Cirniku bo globinsko saniran od zatekanja vode poškodovan odsek občinske ceste, ki bo dobil tudi ustrezno odvodnjavanje in urejeno voziščno konstrukcijo, za kar bo poskrbljeno tudi na Selih, kjer bodo popravili še od plazu poškodovan oporni zid, pri Bevcu na Straži bodo del ceste globinsko sanirali, uredili mulde in preplastili vozišče, v Šentrupertu pa bodo obnovili del ceste na območju mostu pri Jakliču, medtem ko bodo na delu ceste ceste proti Zabukovju uredili tampon, sanirali odtočne jaške in zamenjali asfalt. Hkrati na tem delu Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV) ureja brežine bližnjega potoka. Skupaj s koncesionarjem VGP sicer DRSV izboljšuje poplavno varnost v občini s prepotrebnimi sanacijami vodotokov, na katere jih je opozorila občina.

V sklopu urejanja cestnega omrežja Občina Šentrupert sodeluje tudi pri izvedbi t. i. mirnske obvoznice, kjer naj bi se dela na območju občine Šentrupert začela v kratkem. Na občini pa želijo čim prej z Direkcijo RS za infrastrukturo uskladiti tudi časovnico za ureditev krožišč v Slovenski vasi in Prelesju, saj bosta pomembno izboljšali prometno varnost na državni cesti skozi občino.

Napisal: E. K.