Kaj čaka Slovenijo? Objavljena najnovejša napoved za sneg od decembra do konca marca

SEVERE Weather Europe (SWE) je objavil končno napoved snežnih padavin za zimo 2024/2025, pri čemer napoveduje šibkejšo sezono snežnih padavin v Evropi.

December

Po podatkih SWE napoved za naslednjih 10 dni kaže, da bo večina snega zapadla v severnih in vzhodnih delih celine. V srednji Evropi se pričakujejo manjše snežne padavine, predvsem v višjih predelih, medtem ko ima jugovzhod večji potencial za sneg.

V zadnji tretjini decembra je napovedano zvišanje zračnega tlaka nad Atlantikom, kar bi lahko povzročilo padec tlaka in severne tokove nad srednjo Evropo, s čimer se poveča možnost snežnih padavin v tem obdobju.

Temperaturne napovedi kažejo na vrnitev hladnejših temperatur v večji del srednje in južne Evrope, kar povečuje potencial za snežne padavine.

Od sredine decembra do začetka januarja

Od sredine decembra do začetka januarja se pričakuje trend nižjih temperatur. SWE navaja, da to vzbuja upanje na hladnejše vreme v obdobju praznikov.

Napoved ECMWF-a

Napoved snežnih padavin temelji na sezonskih modelih ECMWF in UKMO. Po podatkih ECMWF sezonski povprečji kažejo na podpovprečne količine snega v večini Evrope. Izjema je Skandinavija, kjer zaradi vpliva nizkotlačnih sistemov in polarnega curka pričakujejo povečane snežne padavine.

V primerjavi s prejšnjimi napovedmi najnovejši podatki kažejo rahlo povečanje snežnih padavin v nekaterih delih Združenega kraljestva, jugozahodne Evrope in Balkana. Največji porast snežnih padavin se pričakuje na skrajnem severu zaradi okrepljenega polarnega curka.

Napoved za januar kaže na zmanjšan potencial za snežne padavine v večini Evrope, z možnim dodatnim zmanjšanjem količine snega v osrednjih predelih. Februar ne prinaša bistvenih izboljšav, saj napoveduje podpovprečne snežne padavine kljub predhodnim namigom o možnem ohlajanju.

Napoved za marec kaže na zmanjšan potencial snežnih padavin v večini Evrope, z manjšimi količinami snega v osrednjih in južnih predelih. Čeprav so napovedi lahko spremenljive, model ECMWF nakazuje, da bi Evropa lahko doživela podpovprečno sezono snežnih padavin v zimi 2024/2025.

Napoved UKMO-a

Po modelu UKMO se napoveduje še ena zima s podpovprečnimi snežnimi padavinami za večino Evrope, z izjemo skrajnih severnih predelov celine. Najnovejši podatki pa kažejo na rahlo povečanje snežnih padavin v južnih in osrednjih regijah ter na skrajnem severu Evrope, medtem ko preostali del celine lahko pričakuje manj snega od povprečja.

Za januar UKMO napoveduje podpovprečne količine snežnih padavin, brez večjih izboljšav v februarju. Napovedi za marec kažejo na šibke snežne padavine v zgodnji pomladi, z izjemo severnih območij. April naj bi po tem modelu prav tako prinesel podpovprečne količine snega.

Zima je tu, od danes do ponedeljka bo Evropa bela, jasno tudi to, koliko snega bo zapadlo v Sloveniji

Veliko snega pričakuje tudi v Alpah, kar bo rešilo letošnjo zimsko sezono.

LJUBLJANA – Dileme ni več, zima prihaja. Začenja se že danes nad večjim delom Evrope. Vse pa zaradi globokega območja nizkega zračnega tlaka, ki se razvilo nad severnim Atlantikom in se premika proti zahodni Evropi ter prinaša padavine in hladno zračno maso. Na tej poti se bo spremenil v močno zimsko neurje: začelo se bo na Irskem in Veliki Britaniji, nadaljevalo pa potem s selitvijo na dežele Beneluksa, Francijo in Nemčijo.

Kako se bo razvijala nevihta?

Zimska nevihta se bo v noči na soboto pomaknila naprej proti jugovzhodu in nad severnim Sredozemljem povzročila sekundarno najnižjo temperaturo, kar bo povzročilo veliko snežno neurje za Alpe in okolico. Spodaj je skupno število snežnih padavin za 5 dni po celinski Evropi. Svež sneg je napovedan na številnih območjih, vključno s severnim Združenim kraljestvom, severno Iberijo, alpsko regijo, zahodnim Balkanom in srednjo Evropo. Več snega je napovedanega tudi za po vzhodni Evropi in Skandinaviji.

Veliko snega pričakuje tudi v Alpah, kar bo rešilo letošnjo zimsko sezono. Snežna nevihta naj bi se umirila do ponedeljka. A sneg bo ostal, saj prihaja tudi velika količina hladnega zraka, piše Severe Weather Europe.

Tako bo v Sloveniji

„Obeta se klasična situacija s sekundarnim ciklonom nad Genovskim zalivom. V Julijcih lahko pade tudi do pol metra snega, medtem ko bo po nižinah Slovenije ta vrednost med 5 in 15 cm. Najmanj snega modeli trenutno namenjajo severovzhodu države, čeprav smo mnenja, da se bo napoved še definitivno spremenila. Obetamo si zasnežen konec tedna. Tokrat ne bo tako hitre odjuge, saj bo zaradi nižjih temperatur snežna odeja nad deli Slovenije vztrajala kar nekaj časa,“ zapišejo na Facebook profilu Neurje.si.

„Do sobote zvečer bo še prevladoval jugozahodni veter, ponoči pa bo zapihal veter severni smeri. V praksi to pomeni, da bo po večini države deževalo (izjema višje lege), meja sneženja pa se bo v noči na nedeljo hitro spuščala – tudi do nižin,“ pa dodajajo na Neurje.si, kako bomo prišli do snega.

Kaj pravi Agencija Republike Slovenije za okolje?

Danes bo spremenljivo oblačno, predvsem v notranjosti Slovenije bo sredi dneva in popoldne nastalo nekaj kratkotrajnih ploh. Ponekod bo zapihal jugozahodni veter. Najvišje dnevne temperature bodo od 2 do 7, ob morju okoli 10 °C. Jutri bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, ki bo proti večeru naraščala. Zjutraj in dopoldne bo po kotlinah osrednje Slovenije megla. Najnižje jutranje temperature bodo -6 do -1, ob morju okoli 2, najvišje dnevne od 3 do 8, na Goriškem in ob morju okoli 10 °C. V noči na nedeljo se bodo na zahodu in severu začele pojavljati rahle padavine. Na Primorskem se bo krepila burja. V nedeljo bo oblačno. Dopoldne bo povečini suho, popoldne pa se bodo padavine od juga krepile in do večera razširile nad večji del Slovenije. Po nižinah v notranjosti bo deloma snežilo, deloma deževalo. Pihal bo severovzhodni veter, na Primorskem zmerna do močna burja.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Severe Weather Europe

V Evropo prihaja nov nevaren vročinski val: Temperature bi lahko ponekod dosegle 45 stopinj!

Julija so se vročinski valovi nadaljevali po vsej južni in vzhodni Evropi, a se zdi, da se vročina zelo hitro širi tudi v zahodno Evropo, poroča spletna stran Severe Weather Europe. V članku o vročinskem valu, ki sledi, trdi, da se bo večina zahodne Evrope kmalu soočila s kratkim, a intenzivnim vročinskim valom, ki bo sovpadal z začetkom olimpijskih iger leta 2024. Topel oblak zračne mase naj bi kmalu dvignil temperature do +40 stopinj Celzija delih Francije in Španije celo +45 stopinj Celzija.

“Glede na napovedi globalnih vremenskih modelov bodo temperature v zadnjih dneh julija v južni in predvsem zahodni Evropi občutno nadpovprečne. Najbolj nenormalno vroče napovedujejo v Franciji, Beneluksu in Pirenejskem polotoku v začetku prihodnjega tedna,” piše v članku.

V nedeljo bo sončno in vroče. Popoldne bodo na severu nastajale plohe in nevihte, ki se bodo proti večeru razširile nad večji del Slovenije. Nevihte bo spremljal okrepljen severovzhodnik. Na Primorskem bo pihala burja. Najvišje dnevne temperature bodo od 29 do 36 stopinj Celzija. Opozorilo, na Primorskem je velika požarna ogroženost naravnega okolja.
V ponedeljek zjutraj bo predvsem na severu nekaj oblačnosti, še bo nastala kakšna ploha. Čez dan se bo razjasnilo. Pihal bo veter vzhodnih smeri, na Primorskem burja, ki bo postopno slabela. V torek bo pretežno jasno.

su; Foto: Copernicus Climate Change Service/ECMWF

Ste na Hrvaškem? Vemo, kdaj se bo končal vročinski val v Dalmaciji

V državah, kot so Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Srbija, so temperature dosegle 40 °C, kar je povzročilo preobremenitev električnih omrežij in posledično izpade električne energije.

ZAGREB, SPLIT – „Večinoma sončno in vroče, občasno zelo vroče. V notranjosti so ob zmernem in močnem razvoju oblačnosti v drugem delu dneva možne krajevne plohe z grmenjem, predvsem na vzhodu lahko tudi močnejše. Pihal bo šibak do zmeren severni in severovzhodni veter. Na Jadranu povečini zmeren severozahodnik in jugozahodnik, ob obali zjutraj in ob koncu dneva spet burja, ob vznožju Velebita tudi močna. Najvišje dnevne temperature zraka bodo od 32 do 37 °C, v Dalmaciji nekoliko višje,“ se glas vremenska napoved za Hrvaško, pripravili so jo na tamkajšnjem državnem hidrometeorološkem zavodu.

Blagi padec temperatur

Jasno je, da se vročinski val nadaljuje, traja pa že 10 dni. „Ob pogledu na dolgoročno napoved DHMZ z današnjim dnem opažamo rahlo popuščanje vročine. V Dalmaciji bo okoli 33 stopinj, v osrednji Hrvaški okoli 32, na vzhodu države pa se bo še segrelo do okoli 34 stopinj. Podobno velja tudi za četrtek,“ pa opozarja Index.hr, ki spomni, da se bodo v prihodnjih dneh temperature še malce znižale.

Do konca meseca?

Deli Evrope so bili pod dolgotrajnim vročinskim valom od začetka julija, vročina pa bo po napovedih trajala še dva tedna. Zgodovinski vročinski valovi s temperaturami, ki dnevno presegajo prag 40 °C, so najintenzivnejši na Balkanskem polotoku in v vzhodni Evropi. Sredozemska morja se segrevajo in ponekod dosežejo 30 °C.

Po napovedih globalnih vremenskih modelov bodo temperature ves julij v južni in vzhodni Evropi ostale precej nadpovprečne. Najbolj nenormalne temperature so znova napovedane za Balkanski polotok, ta teden bodo dosegle rekordne vrednosti.

„Celoten Balkan in deli vzhodne Evrope so že od začetka julija pod vročino, vročina pa bo predvidoma trajala še dva tedna,“ pa piše meteorološka služba Severe Weather Europe.

Rekordne temperature

Poleti 2024 je jugovzhodno Evropo prizadel intenziven vročinski val, ki je povzročil izredne temperature in velike nevšečnosti v državah, kot so Hrvaška, Bosna in Hercegovina, Srbija in Grčija.

V Grčiji so zabeležili rekordno temperaturo 46,4 °C v mestu Gythio na Peloponezu, kar je najvišja izmerjena temperatura v zgodovini države. Ta vročinski val, ki je bil najdaljši v zgodovini, je trajal 16-17 dni, pri čemer so temperature v Atenah presegle 40 °C več dni zapored. Povečane temperature so povzročile evakuacijo ljudi iz obmorskih mest zaradi požarov in zaprtje Akropole za obiskovalce med najbolj vročimi deli dneva​.

Podobno je tudi Balkan doživel ekstremne temperature. V državah, kot so Hrvaška, Bosna in Hercegovina ter Srbija, so temperature dosegle 40 °C, kar je povzročilo preobremenitev električnih omrežij in posledično izpade električne energije. V Beogradu so prebivalci poročali, da so bile temperature nad mejo sprejemljivega, kar je povzročilo uvedbo izrednih ukrepov v Severni Makedoniji in omejitve za težka vozila v Romuniji, da bi preprečili poškodbe cest​.

Vročinski val je bil del širšega vremenskega pojava, imenovanega antiklon Charon, ki je prinesel izredno vročino iz severne Afrike v Evropo. Poleg visokih temperatur so se države soočale tudi s hudimi sušami in posledičnimi gozdnimi požari, kar je še dodatno obremenilo lokalne skupnosti in infrastrukturo​.

Ti ekstremni vremenski pojavi poudarjajo potrebo po pripravljenosti na podobne dogodke v prihodnosti ter prilagoditvene strategije za soočanje s podnebnimi spremembami.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www.severe-weather.eu