Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil sprejet že leta 2021, socialni prispevek za dolgotrajno oskrbo pa takrat še ni bil predlagan.

LJUBLJANA – „Če ni prispevka, ni jasnega javnega financiranja, ni splošno dostopne dolgotrajne oskrbe,“ je bil sinoči jasen minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, ki je bil gost Odmevov. Maljevac pravi, da bomo za dolgotrajno oskrbo plačevali iz svojega žepa – toda oskrba mora biti za vse, in ne zgolj za tiste, ki si to lahko privoščijo.

Podrobnosti zakona

Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil sprejet že leta 2021, socialni prispevek za dolgotrajno oskrbo pa takrat še ni bil predlagan. Letošnja sprememba zakona prinaša nekaj novosti in pravic na področju oskrbe na domu. Znesek plačila za oskrbovalca družinskega člana je zdaj določen kot 1,2-kratnik minimalne plače, poleg tega mu pripada tudi 21 dni dopusta. V času odsotnosti ima možnost nadomeščanja za oskrbo oskrbovanca. Oskrbovalec lahko skrbi tudi za dve osebi hkrati, za kar bo njegovo plačilo višje za 50 %. Socialni prispevek za dolgotrajno oskrbo bo znašal 1 % bruto plače. Tako bo posameznik, ki prejema 2.000,00 € bruto plače za socialni prispevek odštel 20,00 € na mesec. To velja za zaposlene posameznike, socialni prispevek pa bodo morali plačevati tudi upokojenci in samozaposleni. Njim bodo odšteli drugačne zneske, in sicer: 1 % neto pokojnine za upokojence in 2 % za samostojne podjetnike.

To že izvajajo

Maljevac trdi, da se dolgotrajna oskrba izvaja že ta trenutek. V letošnjem letu je več kot tisoč oseb pridobilo novo pravico, ki je do zdaj ni imelo, torej za njih skrbi družinski član, je poudaril. Medtem ko Maljevac pravi, da so pripravljeni in da rešujejo tudi kadrovsko stisko (po Sloveniji so prazni domovi oz. oddelki za ostarele, saj ni kadra, ki bi skrbel za njih; op..a), pa ima pomisleke za nov davek gospodarstvo.

Proti, ker ne vedo, za kaj bo šel denar

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) in Obrtno-podjetniška zbornica (OZS) sta ministrstvo že pozvala k odlogu uveljavitve prispevka.

“Ne moremo privoliti v nov davek, ki je, mimogrede, težek toliko, kot bi bil nameravani davek na nepremičnine, torej 600 milijonov evrov,” je v Odmevih povedal predsednik OZS-ja Blaž Cvar. In to vse, dokler se ne ve, kdo bo zaradi pomanjkanja kadra oskrbo sploh izvajal, kar označuje kot “misijo nemogoče”, je še izpostavil Cvar.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona RTV SLO

LJUBLJANA – Sinoči je Manica Janežič, nova voditeljica Odmevov, gostila v studiu dr. Roberta Goloba, beseda je stekla o ukrepih stanovanjske politike. Voditeljica je predsednika spomnila, da so cene stanovanj v zadnjih letih narasle za 62 odstotkov, 40 odstotkov so se dvignile plače. „Leta 2023 ste obljubili 3000 stanovanj, kje so ta stanovanja, kakšen je načrt,“ je pobarala predsednika vlade.

To so bili smeli načrti

Vlada Roberta Goloba je junija 2024 napovedala obsežen načrt za reševanje stanovanjske problematike v Sloveniji. Premier Golob je ob ogledu gradnje 87 neprofitnih stanovanj v Ljubljani napovedal, da bo vlada v naslednjih desetih letih vsako leto zagotovila do 100 milijonov evrov za financiranje gradnje javnih najemnih stanovanj po vsej državi. Cilj je do leta 2026 začeti gradnjo 5000 javnih stanovanj, nato pa vzpostaviti sistem, ki bo omogočal gradnjo 3000 stanovanj letno. Sredstva bodo namenjena republiškemu in občinskim stanovanjskim skladom ter neprofitnim stanovanjskim organizacijam, ki imajo na voljo zemljišča in projekte, vendar doslej niso imeli urejenega sistemskega vira financiranja. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac je poudaril, da bo zakon, ki bo urejal to področje, predvidoma pripravljen do konca leta 2024, s čimer bo zagotovljen stabilen vir financiranja za gradnjo dostopnih stanovanj v vseh regijah Slovenije.

Takole je odgovarjal dr. Golob v Odmevih

„Bom ponovil, do leta 2030 se bo začela gradnja 20 tisočih stanovanj. To je bila predvolilna obljuba. Do konca tega mandata pa se bo začela gradnja 5000 stanovanj. Še vedno stojimo za tem načrtom. Ponavljam, čez 12 mesecev bomo morali priti pred ljudi na volitve in povedati, kaj smo realizirali. Danes smo imeli sestanek na vladi v razširjeni obliki vseh ministrstev in stanovanjskih skladov, vseh tistih, ki bodo v imenu države gradili stanovanja. Cilj je še vedno isti, napredujemo, a ljudje tega še ne morejo videti,“ je povedal dr. Golob, ki pa ni dejansko odgovoril na vprašanje. Malce bolj konkreten je bil, ko je šlo za davek na nepremičnine. Voditeljico je zanimalo, ali bo vlada leto pred volitvami vztrajala pri izhodiščih, kot je 1,45-odstotna davčna stopnja.

Vabljeni k ogledu prispevka v oddaji ODMEVI.

Kaj pa davek?

„Izhodišča za davek na premoženje smo dali v javno razpravo. Dobili smo cel kup različnih, nekaterih zelo tehtnih pripomb. Na primer, da moramo paziti, da ne bi izvzeli luksuznih nepremičnin, da ne bi nekoga, ki ima dve majhni nepremičnini, obremenili bolj kot nekoga, ki ima zelo drago nepremičnino. Zdaj so te pripombe v strokovni analizi. V 14 dneh pričakujem odziv strokovnjakov in dopolnjena izhodišča. Potem se bomo odločili, kako naprej,“ je pojasnil, potem pa na jasno vprašanje, ki se je glasilo takole: razmišljate, da bi ta predlog davka umaknili, odgovoril: „V tem trenutku še ne, ker čakamo na odgovor stroke.“

Dejstvo je: leto dni pred volitvami se tak davek ne sprejema. Če želiš na volitvah kaj narediti, vedo povedati politični analitiki.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona TV Slovenija

Družina Lavrič ima dva otroka, 11-letni Taj ima cerebralno paralizo. Potrebuje 24-urno nego in skrb, saj ima nevrološke napade, dihalno stisko, je lahko le stlačeno hrano, potrebuje razgibavanje, ponoči se zbudi vsaj trikrat…

LJUBLJANA – „Starši otrok že vrsto let opozarjajo, da so v nevzdržnem položaju. Če se odločijo, da otroka ne dajo v institucijo in ga obdržijo doma, sami skoraj v celoti nosijo breme in nego otroka,“ je sinoči v Odmevih povedala voditeljica Rosvita Pesek, ki je obravnavala problematiko otrok s posebnimi potrebami.

24 ur na dan

Družina Lavrič ima dva otroka, 11-letni Taj ima cerebralno paralizo. Potrebuje 24-urno nego in skrb, saj ima nevrološke napade, dihalno stisko, je lahko le stlačeno hrano, potrebuje razgibavanje, ponoči se zbudi vsaj trikrat…

„To je zahtevno delo, na katero ni pripravljen noben starš pred rojstvom. Ko se rodi otrok s posebnimi potrebami, se v hipu preleviš v fizioterapevta, strokovnjaka za prehranske dodatke in nevrologa,“ pove mama Teja Lavrič.

Ignorira bolečine

11-letni fant nima do 18. leta pravice do osebnega asistenta. Starši trpijo, nenazadnje je treba prenašati otroka, bolečine v hrbtu so stalnica.. „Bolečina je stalna prisotna, a se je naučiš kontrolirati, tudi ignorirati. A to ni dobro, ker nas bo enkrat izdalo telo,“ nadaljuje mama.

Totalno izčrpani

Starši oz. skrbniki takih otrok so ponavadi mentalno in fizično izčrpani. To so v nebo vpijajoči primeri. Taki starši bi rabili po nekaj ur pomoči, da bi lahko sami naredili določene stvari, ne pa da so 24 ur z otrokom….

Kje so nadomestila?

Če se starši odločijo, da bodo imeli takega otroka doma, so upravičeni, eden od njih, do delnega izplačila za izgubljeni dohodek – to znaša cca 1.2-kratnik minimalne plače. Ni regresa, ni bolniške, ni dopusta…

Velike besede, a sta lagala

„Od Simona Maljevca in Urške Klakočar Zupančič pričakujem, da se opravičita, ker sta se oba zlagala v posmeh vsem nam staršem. Izrekla sta čisto laž,“ je v Odmevih povedala Spomenka Valušnik je mama 15-letne Naje. Spomnila pa je, da so se tako, kot ta vlada, obnašale vse predhodne…

:: Vabljeni k ogledu celotnega prispevka na TV Slovenija

V to je verjela malce bolj, ker ji je bilo 2022 obljubljeno na sestanku z Maljevcem in Klakočar Zupančič, da bo ustanovljena pilotna skupina, ki bi naj z delom začela marca 2023… Nič od tega. Starši so še vedno brez pomoči, ki jo krvavo potrebujejo… Ta pilotna skupina bi preverila, kako bi delovale družine, ki imajo otroka s posebnimi potrebami, na teden pa bi dobivali po 20 ur pomoči – t.i. asistence… Zadeve se dve leti niso premaknile z mrtve točke. Čeprav je Urška Klakočar Zupančič januarja letos obljubljala, da se bo to zgodilo… Pa se mi…

Kaj je cerebralna paraliza?

Cerebralna paraliza (CP) je nevrološka motnja, ki vpliva na gibanje, mišični tonus in koordinacijo telesa. Nastane zaradi poškodbe ali nenormalnega razvoja možganov, ki se običajno zgodi pred rojstvom, med porodom ali kmalu po rojstvu. Cerebralna paraliza je trajno stanje, vendar ni progresivno, kar pomeni, da se sčasoma ne poslabša.

Vzroki:

Najpogostejši vzroki za cerebralno paralizo vključujejo:

• Možganske poškodbe pred rojstvom zaradi pomanjkanja kisika ali hranilnih snovi.
• Zgodnje rojstvo ali nizka porodna teža.
• Poškodbe možganov med porodom zaradi zapletov, kot je pomanjkanje kisika.
• Okužbe matere med nosečnostjo (npr. rdečke).
• Huda zlatenica pri novorojenčkih ali možganske poškodbe zaradi okužb, kot so meningitis ali encefalitis.

Vrste cerebralne paralize:

Obstajajo različne vrste cerebralne paralize, ki se delijo glede na to, kako vplivajo na mišični nadzor in gibanje:

• Spastična cerebralna paraliza: Najpogostejša oblika, za katero je značilna mišična napetost in togost. Oseba ima težave z nadzorom gibov in koordinacijo.
• Diskinetična cerebralna paraliza: Povzroča nehotene, nenadzorovane gibe. Lahko vključuje nenormalne gibe rok, nog ali obraza.
• Ataksična cerebralna paraliza: Vpliva na ravnotežje in koordinacijo, zato imajo posamezniki težave z natančnostjo gibanja in hojo.
• Mešana oblika: Kombinacija različnih oblik cerebralne paralize.

Simptomi:

Simptomi cerebralne paralize so odvisni od resnosti stanja in se lahko zelo razlikujejo med posamezniki. Med pogostimi simptomi so:

• Težave pri hoji ali gibanju.
• Nenormalni refleksi ali gibi.
• Mišična togost ali šibkost.
• Težave z govorom ali požiranjem.
• Težave z ravnotežjem ali koordinacijo.

Zdravljenje:

Cerebralna paraliza je neozdravljiva, vendar obstajajo različne možnosti zdravljenja za lajšanje simptomov in izboljšanje kakovosti življenja:

• Fizikalna terapija za izboljšanje gibljivosti in moči.
• Delovna terapija za pomoč pri opravljanju vsakodnevnih opravil.
• Govorna terapija za izboljšanje govora in komunikacije.
• Zdravila za zmanjšanje mišične togosti ali nenadzorovanih gibov.
• Kirurški posegi v nekaterih primerih za izboljšanje mišičnega tonusa ali popravek deformacij.

Cilj zdravljenja je omogočiti čim bolj neodvisno življenje in izboljšati funkcionalnost ter udobje posameznika s cerebralno paralizo.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona RTV SLO