Po včerajšnjem hudem potresu nas je danes zopet streslo – kaj se dogaja?

Slovenija – Ko se tla pod nami zatresajo, nas vedno znova opomni, kako majhni smo v primerjavi z naravnimi silami. Včerajšnji potres z magnitudo 3,5, ki je stresel območje 8 kilometrov jugozahodno od Škofje Loke, je marsikoga prebudil iz udobnega spanca – in ne le dobesedno. Intenziteta V po Evropski potresni lestvici je bila dovolj, da so se tresla okna, zibali lestenci, mnogi pa so svoje strahove izrazili s hitrim obiskom družbenih omrežij. A komaj so se ljudje pomirili, že je danes sledil še en dogodek – sicer precej manjši, z magnitudo 0,9, a vseeno dovolj, da nas znova spomni na to, kako nemirna je lahko naša zemlja.

Vir: ARSO

Je bil včerajšnji potres res tako pomemben?

Čeprav magnituda 3,5 na globalni ravni ni nič posebnega – v primerjavi s potresi, ki rušijo mesta in terjajo življenja – je za Slovenijo to dogodek, ki ga čutimo kot nekaj izjemnega. Več kot 9.800 ljudi je poročalo o svojih izkušnjah na portalu za potresne podatke, kar kaže, da je dogodek pustil vtis. Nekateri so govorili o nenavadnem občutku premikanja pod nogami, drugi so prisegli, da so se njihovi štirinožni ljubljenčki odzvali še preden so sami začutili tresenje. Ste kdaj opazili, kako mačke in psi vnaprej “napovedujejo” potres? To ni zgolj mit – njihova občutljivost na vibracije je presegla naša pričakovanja.

Današnji potres – nepomemben ali del večjega trenda?

Današnji dogodek, zabeležen ob 0.42, je imel sicer nizko magnitudo, a za geologe pomeni še eno piko na zemljevidu seizmične aktivnosti Slovenije. Zanimivo je, da je bilo žarišče tega potresa 9 kilometrov jugozahodno od Podbrda, torej v povsem drugem delu države kot včerajšnji dogodek. To kaže, da ne gre za neposreden “popotresni sunek” (angl. aftershock), ampak za povsem ločen dogodek. Slovenija, razmeroma majhna država, se geološko nahaja na zelo kompleksnem območju – tam, kjer se stikata Jadranska mikroplošča in Evrazijska plošča. Ti dve plošči sta kot dva plesalca, ki nista usklajena in se nenehno zaletavata drug v drugega.

Se bo zgodilo še kaj hujšega?

Vprašanje, ki ga danes verjetno postavlja vsak prebivalec Slovenije: “Je to začetek nečesa večjega?” Seizmologi sicer mirijo javnost, da takšni dogodki niso nujno opozorilo pred močnejšim potresom – a hkrati priznavajo, da tega tudi ne morejo izključiti. Potresi so nepredvidljivi, in četudi sodobna znanost pozna številne vzorce, ki lahko nakazujejo možnost večjega dogodka, gre za igro ugibanja, ki nikoli ni stoodstotno natančna.

Vzemimo za primer potres v Posočju leta 1998, ki je dosegel magnitudo 5,6 in povzročil precejšnjo škodo. Tudi takrat je bilo pred glavnim sunkom zabeleženih več manjših, vendar nihče ni mogel z gotovostjo napovedati, da bo sledil močnejši dogodek. Slovenija je na svojem ozemlju že doživela zgodovinsko uničujoče potrese – denimo ljubljanskega leta 1895 – zato je previdnost vedno na mestu.

Zakaj nas to tako prizadene?

Ko govorimo o potresih, se ne moremo izogniti psihološki dimenziji. Tresenje tal nas opomni na nekaj, česar ne moremo nadzorovati. Zelo podobno kot občutek, ko letalo nenadoma pade v turbulenco – čeprav vemo, da je vse pod nadzorom, se naši možgani vseeno prestrašijo. Današnji manjši potres je bil morda neopazen za večino, a dejstvo, da se je zgodil le en dan po močnejšem sunku, sproža pomisleke.

Kako smo pripravljeni?

Slovenija se sicer lahko pohvali z dokaj dobrim odzivnim sistemom in ozaveščenostjo prebivalcev, vendar bi vprašanje gradbene varnosti lahko odprlo marsikateri dvom. So naše stavbe res prilagojene potresno aktivnemu območju? Koliko ljudi ve, kako pravilno reagirati med potresom? Ali je vaš dom pripravljen?

Je to lekcija?

Potresi nas vedno znova opomnijo na našo ranljivost in majhnost pred naravo. Današnji dogodek je bil morda majhen, skoraj zanemarljiv, a skupaj z včerajšnjim večjim potresom deluje kot opomnik, da nikoli ne moremo biti preveč pripravljeni. Konec koncev – če mačke in psi vnaprej vedo, da prihaja potres, bi morda morali bolj pozorno opazovati tudi njih!

Napisal: N. Z.

Vir: ARSO

Slovenijo streslo z magnitudo 3,5! Tu so ga čutili najbolj

 Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so danes ob 3.37 zabeležili potres z magnitudo 3,5 v bližini Škofje Loke. Po prvih podatkih so potres čutili prebivalci cele Slovenije, je na spletni strani navedla Agencija RS za okolje (Arso).

Žarišče potresa je bilo osem kilometrov jugozahodno od Škofje Loke. Intenziteta potresa ni presegla 5. stopnje po evropski potresni lestvici, je navedel Arso.

V zadnjem času v Škofji Loki in njeni neposredni okolici sicer ni bilo zabeleženih potresov. Najbližji potres, ki so ga prebivalci Škofje Loke občutili, se je zgodil 16. novembra 2024 ob 8.24 uri z magnitudo 2,3 v bližini Anhovega, približno 63 km zahodno od Ljubljane.

ABC potresov

Potresi so nenadna in sunkovita tresenja tal, ki nastanejo zaradi premikov v zemeljski skorji. Najpogosteje so posledica tektonskih premikov litosferskih plošč, lahko pa jih povzročijo tudi vulkanska dejavnost, plazovi ali človeške dejavnosti, kot so podzemne eksplozije.

Osnovni pojmi:

  • Hipocenter (žarišče): Točka v zemeljski notranjosti, kjer potres nastane.
  • Epicenter: Točka na zemeljski površini neposredno nad hipocentrom.
  • Magnituda: Mera za energijo, ki se sprosti ob potresu; pogosto izražena z Richterjevo lestvico.
  • Intenziteta: Mera za učinke potresa na površju, kot so poškodbe stavb in vpliv na ljudi; ocenjena z Evropsko makroseizmično lestvico (EMS-98).

Potresi v Sloveniji:

Slovenija leži na potresno aktivnem območju zaradi bližine stika afriške in evrazijske litosferske plošče. Zato so potresi pri nas relativno pogosti. Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) redno spremlja in beleži potresno dejavnost. Na njihovi spletni strani lahko najdete podatke o nedavnih potresih, vključno z magnitudo, lokacijo in časom dogodka.

Čeprav potresov ne moremo napovedati, se lahko nanje pripravimo:

  • Pred potresom:
    • Preverite potresno odpornost vaše stavbe.
    • Pritrdite pohištvo in težke predmete, da preprečite njihovo premikanje ali padec.
    • Določite varna mesta v prostoru, kot so pod trdnimi mizami ali ob nosilnih stenah.
  • Med potresom:
    • Ostanite mirni.
    • Poiščite zaklon pod trdnim pohištvom ali ob notranji nosilni steni.
    • Izogibajte se oken, zunanjih sten in predmetov, ki lahko padejo.
  • Po potresu:
    • Preverite morebitne poškodbe in nevarnosti, kot so uhajanje plina ali poškodovane električne napeljave.
    • Bodite pripravljeni na morebitne popotresne sunke.

Podrobnejša navodila za ravnanje ob potresu so na voljo na spletni strani Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

su; Foto: arhiv

Tragična nesreča v Škofji Loki: 18-letni motorist umrl po trku v drevo

V zgodnjih jutranjih urah je območje Škofje Loke pretresla tragična prometna nesreča, v kateri je življenje izgubil komaj 18-letni motorist. Nesreča se je zgodila okoli 7. ure zjutraj, ko je mladenič v blagem ovinku izgubil nadzor nad svojim motorjem in zapeljal s ceste. Na travnati brežini je trčil v drevo, kar se je izkazalo za usodno.

Po poročanju Policijske uprave Kranj je bil voznik zaradi trčenja tako hudo poškodovan, da je kljub hitri intervenciji zdravstvenega osebja in gasilcev podlegel poškodbam na kraju nesreče. Kljub vsem prizadevanjem reševalnih ekip nesreče ni bilo mogoče preprečiti, kar ponovno opozarja na nevarnosti, ki jih prinaša vožnja z motorjem, še posebej na podeželskih cestah, kjer lahko že manjša napaka vodi v tragedijo.

Policisti so takoj po nesreči opravili ogled kraja dogodka in še vedno zbirajo informacije o vseh okoliščinah, ki so pripeljale do te tragične nesreče. Trenutno ni jasno, ali so k nesreči prispevali dejavniki, kot so neprilagojena hitrost, slabe cestne razmere ali tehnične napake na vozilu.

EK; PU Kranj, Pexels