Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Z Urada brez konkretnih odgovorov: projekt ‘anticiganizem’ nas bo stal …?

Anticiganizem: Simboličen korak k strpnosti ali še ena politična dimna zavesa?

LJUBLJANA – Na Urad za narodnosti smo naslovili nekaj vprašanj; Projekt “Skupaj proti anticiganizmu”, ki ga izvaja omenjeni urad, obljublja ozaveščanje in zmanjševanje predsodkov do romske skupnosti. Pa vendar, ko se poglobimo v njegove cilje, sredstva in izvedbo, se zdi, da gre bolj za politično korektno potezo kot za resen poskus reševanja perečih problemov, ki jih občutijo tako Romi kot tudi lokalne skupnosti?

Pojasnila urada: Lepo zveneča frazeologija ali dejanski načrt?

Na vprašanje, kako bo projekt prispeval k izboljšanju kakovosti življenja, je Urad za narodnosti odgovoril s splošnimi cilji – ozaveščanje, spodbujanje razmišljanja in preseganje predsodkov. A v odgovorih ni bilo ne duha ne sluha o tem, kako se bodo lotili konkretnih težav, kot so nizka zaposlenost, neurejene bivalne razmere in dostop do izobraževanja. Še več, sredstva za izvedbo so omejena na obstoječe dejavnosti urada, medtem ko bo zaključni dogodek maja 2025 financiran iz evropskih sredstev programa Siforoma (vir: gp.un@gov.si). O tem, koliko nas bo stal projekt “Skupaj proti anticiganizmu”, nismo dobili konkretnih odgovorov.

Vse lepo in prav, ampak – kako bodo konkretno izmerili učinke? Pošiljanje anket sodelujočim? Resno?

Na tem mestu se ni mogoče izogniti vprašanju: ali je tak projekt res namenjen reševanju težav ali zgolj zadovoljstvu evropskih birokratov? Mestna občina Novo mesto je bila jasna: “Projekt je popolnoma odrezan od realnosti,” so zapisali v svojem odgovoru. (vir: Mestna občina Novo mesto).

Številke, ki ne potrebujejo dodatnih razlag

Poglejmo dejstva. V Mestni občini Novo mesto, kjer živi okoli 1300 Romov, je zaposlenih le 1–2 %. Osnovno šolo redno obiskuje le petina šoloobveznih otrok, srednjo šolo pa zgolj sedem Romov. Gasilske intervencije v romskih naseljih predstavljajo kar 15 % vseh intervencij v občini, povprečno vsak peti dan gasilci posredujejo v teh območjih (vir: Mestna občina Novo mesto).

Ali lahko projekt, ki ga odlikujejo ozaveščevalni natečaji in abstraktne fraze, karkoli spremeni? Ali bo zgolj še en »lep plakat«, ki ga bomo čez nekaj let potisnili med nepomembno arhivske dosežke? Na Dolenjskem in drugod ljudje ne potrebujejo plakatov – potrebujejo sistemske rešitve, pravijo.

Anticiganizem ali antiromizem? Sporna terminologija razdvaja?

Izraz “anticiganizem” je razdelil tako javnost kot romsko skupnost. Jožek Horvat Muc, predsednik Sveta romske skupnosti, je poudaril, da je izraz neprimeren, celo žaljiv. “Ali sem jaz Rom? Ali sem cigan? Kaj sem?” je dejal v enem izmed intervjujev, pri čemer je opozoril, da je za Rome pravilna uporaba izraza “antiromizem”. Poleg tega je izpostavil, da romska skupnost ni bila povabljena k oblikovanju projekta, kar spodkopava njegovo legitimnost (vir: intervju z Jožkom Horvatom Mucem).

To vprašanje terminologije ni le tehnično – odraža globlji problem vključevanja. Če govorimo o strpnosti, kako lahko vlada izključuje tiste, ki jih naj bi projekt zagovarjal? In če si Romi sami ne lastijo izraza anticiganizem, ali ni to že v osnovi težava?

Lokalna perspektiva: Med praznimi obljubami in resničnimi problemi?

Mestna občina Novo mesto je v svojem odzivu izpostavila, da težave, kot so kriminal, neobiskovanje šol in visoka brezposelnost, zahtevajo ukrepe, ne ozaveščanja. Projekti, ki ne vključujejo lokalnih skupnosti in ne ponujajo konkretnih rešitev, so po njihovem mnenju negospodarna poraba davkoplačevalskega denarja. Kot so zapisali: “Težave, s katerimi se soočamo na Dolenjskem, zahtevajo takojšnje ukrepanje in dosledno izvajanje obstoječe zakonodaje” (vir: Mestna občina Novo mesto).

V prejšnjih člankih smo že poročali o nezmožnosti izterjave prekrškovnih glob pri prejemnikih socialnih transferjev – problem, ki po mnenju mnogih spodkopava občutek enakosti pred zakonom. Kje so rešitve za to vprašanje? V anketah?

Kje je odgovor na resnične težave?

Na eni strani imamo vladne uradnike, ki vztrajajo, da je anticiganizem ključni problem, ki ga je treba rešiti. Na drugi strani imamo lokalne prebivalce, ki opozarjajo, da težave izvirajo iz povsem drugih korenin – slabe bivalne razmere, nizka izobrazba, pomanjkanje zaposlitvenih priložnosti in občutek nezaupanja med skupnostmi.

Se je kdo vprašal, zakaj ti projekti vedno zaobidejo bistveno? Namesto da bi sredstva usmerili v urejanje infrastrukture, dostop do izobraževanja in vzpostavljanje dialoga med skupnostmi, se porabljajo za dogodke in ozaveščanje. Ali bodo plakati in natečaji zares pomagali družinam, ki živijo v nezakonitih naseljih brez osnovnih komunalnih storitev?

Projekt “Skupaj proti anticiganizmu” sproža vprašanje in diskurz o tem, kako daleč so lahko vladni projekti oddaljeni od resničnosti. Ozaveščanje je pomembno – a ne more biti odgovor na vse. Brez konkretnih ukrepov, kot so izboljšanje izobraževanja, večja zaposlenost in boljše vključevanje lokalnih skupnosti, ostaja vprašanje: ali je bil ta projekt zasnovan za pomoč Romom ali za ustvarjanje vtisa, da se nekaj dogaja?

Davkoplačevalci si zaslužijo odgovore. Kaj bo projekt prinesel? Kdo bo prevzel odgovornost, če ne bo učinkov? In ali lahko Slovenija resnično trdi, da rešuje težave Romov, če njihova mnenja pri teh projektih ne štejejo? Čas bo pokazal, ali gre za resen poskus spremembe ali le še eno potezo politične korektnosti.

Vir: gp.un@gov.si, Mestna občina Novo mesto, intervju z Jožkom Horvatom Mucem

Napisal: N. Z.

Dodajamo odgovore Urada za narodnosti:

  • Kako konkretno bo projekt “Skupaj proti anticiganizmu” prispeval k izboljšanju kakovosti življenja v lokalnih skupnostih, kjer so težave s kriminalom in socialnimi vprašanji najbolj izrazite?

“Namen javnega nagradnega natečaja je razmišljanje o anticiganizmu, opozarjanje na razsežnosti anticiganizma, ozaveščanje o pomenu boja proti anticiganizmu in korak k preseganju anticiganizma.

Vlada je decembra 2021 sprejela Nacionalni program ukrepov Vlade Republike Slovenije za Rome za obdobje 2021-2030 (NPUR 2021-2030), v katerem je poudarila pomen boja proti anticiganizmu, navedla ukrepe na tem področju in potrdila ustreznost termina anticiganizem. Kot prvega od treh glavnih horizontalnih ciljev je navedla boj proti anticiganizmu in diskriminaciji nad Romi ter njuno preprečevanje in je v posebnem poglavju Boj proti anticiganizmu in diskriminaciji, naslovila ukrepe za reševanje le-tega.

Tudi na ravni EU npr. Evropski ekonomsko socialni odbor (EESO, 2020) se uporablja izraz anticiganizem in poudarja pomen boja proti anticiganizimu.

Izjemno pisno podporo in nedvoumno podporo rabi tega izraza so od objave natečaja pisno izrekli v Forumu romskih svetnikov, Romskem akademskem klubu (RAK) in v Zvezi Preporod, ustno pa tudi društva, zveze in drugi predstavniki romske skupnosti.

V pismu podpore Foruma romskih svetnikov so zapisali:
»Takšne aktivnosti so ključnega pomena, saj prispevajo k ozaveščanju in zmanjševanju predsodkov že pri najmlajših. Vsi, ki delujemo na področju romske problematike, poudarjamo, da je izobraževanje temelj za spremembe in uspešno vključevanje v družbo. Natečaj, ki vključuje otroke in mlade, spodbuja kreativnost in poglobljeno razumevanje pereče problematike anticiganizma, hkrati pa nudi pomembno priložnost za pogovor o enakosti, spoštovanju in solidarnosti v širši družbi. Veselimo se sodelovanja in podpore mladim pri njihovih prizadevanjih za bolj pravično družbo. Obenem bi želeli nasloviti morebitne pomisleke, ki jih je sprožila uporaba termina anticiganizem. Zavedamo se, da je ta izraz občutljiv in lahko izzove različne reakcije. Vendar pa je na ravni Evropske unije, po obširnih razpravah z različnimi strokovnjaki in organizacijami, bil dosežen konsenz o uporabi tega termina za označevanje specifične oblike diskriminacije, ki jo doživljajo Romi. Tudi sami ga uporabljamo v svojih dogodkih in delu, saj menimo, da je pomembno poimenovati težave z njihovim pravim imenom, kar omogoča boljši pristop k njihovemu reševanju.«

V pismu podpore RAK pa:
»Člani Romskega akademskega kluba pozdravljamo javni natečaj “Skupaj proti anticiganizmu”, saj se kot visoko izobraženi Romi zavedamo, kako pomembno je, da v današnjem času govorimo o temi, kot je anticiganizem. Pojem anticiganizma je bil sprejet in potrjem s strani 95 članskega mednarodnega združenja Romov in pro-romskih organizacij, ki ga je definiralo kot zgodobinsko sestavljen termin, ki ponazarja kompleksno razumevanje raiszma proti romski etnični skupnosti. Romska skupnost je tradicionalno zaznamovana s predsodki in stereotipi, ne samo s strani večinskega prebivalstva, ampak tudi s strani ustanov. Tako posledično Romi danes uživajo/uživamo nizek ugled v celotni družbi. Po izsledkih evropske raziskave iz lanskega leta kažejo, da je rasizem v Sloveniji dosti višji kot v ostalih evropskih državah. V porastu sta tudi diskriminacija in sovražni govor proti Romom. Ob vsem tem je diskurz o anticiganizmu, še posebej med mladimi, nujno potreben. Javni natečaj tako ponuja mladim možnost sodelovanja pri oblikovanju, izražanju, soočanju in predlaganju rešitev v boju proti anticiganizmu.«

  • Kolikšen je predvideni proračun za ta projekt in kako se bodo sredstva porabila?

“Aktivnosti se izvajajo v okviru redne dejavnosti Urada, posebna sredstva za izvedbo niso predvidena. Zaključni dogodek, ki bo maja 2025, pa bo financiran iz projekta Siforoma (krepitev nacionalnega posvetovalnega procesa – Nacionalna platforma za Rome). Operacijo delno financira Evropska unija, Program za pravice, enakost in državljanstvo.”

  • Ali so bila sredstva pridobljena iz dodatnih virov ali iz obstoječega proračuna?

“Aktivnosti se izvajajo v okviru redne dejavnosti Urada, posebna sredstva za izvedbo niso predvidena. Zaključni dogodek, ki bo maja 2025, pa bo financiran iz projekta Siforoma (krepitev nacionalnega posvetovalnega procesa – Nacionalna platforma za Rome). Operacijo delno financira Evropska unija, Program za pravice, enakost in državljanstvo.”

  • Kako boste merili učinkovitost projekta?

“Po koncu javnega natečaja bomo vsem sodelujočim poslali anketo, s katero bomo merili učinkovitost projekta.”

  • Kako se ta projekt razlikuje od prejšnjih pobud za integracijo in zmanjševanje diskriminacije, ki jih je vlada že izvajala?

“To je projekt, ki se celovito naslavlja anticiganizem. Namen javnega nagradnega natečaja je razmišljanje o anticiganizmu, opozarjanje na razsežnosti anticiganizma, ozaveščanje o pomenu boja proti anticiganizmu in korak k preseganju anticiganizma.”

Več o tej temi smo že pisali:

Z ribniške občine se javljajo o romski problematiki – bili so iskreni … “Nad sredstvi ni nadzora”

Z občine Novo mesto brez dlake na jeziku, vladi očitajo negospodarnost: “Od 1300 Romov je zaposlenih le 1-2 odstotka”

Javili so se nam policisti glede kočevskih Romov, takole bodo ukrepali

Oglasil se nam je znan Rom: “Ali sem jaz Rom ali cigan? Kaj sem?” (INTERVJU)

Z občine Novo mesto brez dlake na jeziku, vladi očitajo negospodarnost: “Od 1300 Romov je zaposlenih le 1-2 odstotka”

Anticiganizem kot izgovor ali resen problem? Kritika na račun vladnega projekta – Na Mestno občino Novo mesto smo naslovili vprašanja, saj nas je zanimalo njihovo mnenje glede vladnega projekta “Skupaj proti anticiganizmu”; spodaj podajamo povzetek njihovega razmišljanja, ki so ga zaupali našemu uredništvu

NOVO MESTO – Projekt Skupaj proti anticiganizmu, ki ga izvaja državni Urad za narodnosti, je požel val kritik iz lokalnih skupnosti, predvsem Mestne občine Novo mesto. Po mnenju občine gre za “negospodarno porabo javnega denarja”, saj projekt ne rešuje realnih problemov, s katerimi se soočajo Romi in širša lokalna skupnost. V nadaljevanju razkrivamo podrobnosti kritike ter razpravljamo o tem, zakaj projekt vzbuja toliko vprašanj in dvomov.

Brez vključevanja lokalnih skupnosti – kje je smisel?

Mestna občina Novo mesto se ostro sprašuje, kako lahko državni projekt, ki naj bi bil namenjen izboljšanju položaja romske skupnosti, poteka brez sodelovanja z lokalnimi skupnostmi. Občina poudarja, da se vladni Urad za narodnosti že leta ni aktivno vključil v reševanje realnih problemov, kot sta neobiskovanje osnovnih šol ali visoka brezposelnost med Romi. “Projekt je popolnoma odrezan od realnosti,” pravijo v občini. Še bolj zaskrbljujoče pa je, da vladni urad, ki bi moral biti skrbnik Zakona o romski skupnosti, že vrsto let ni uspel izpeljati niti ene konkretne aktivnosti za izboljšanje položaja Romov.

Je projekt le krinka za porabo javnih sredstev?

Občina ne skriva svoje ostrine: projekt Skupaj proti anticiganizmu označuje za nepotreben in neučinkovit izgovor za zapravljanje davkoplačevalskega denarja. Po njihovem mnenju bi bilo denar bolje porabiti za sistemske ukrepe, ki bi dejansko rešili težave, kot so slabe bivalne razmere, nizka izobrazba in nezaposlenost v romskih naseljih. “Javnost upravičeno pričakuje konkretne rešitve, ne pa praznih projektov,” opozarjajo.

Pomanjkanje ukrepov na državni ravni

Ena izmed najmočnejših kritik leti na račun vlade, ki naj bi lani obljubila zakonodajne predloge za izboljšanje situacije, vendar teh ukrepov do danes ni uresničila. Lokalna skupnost opozarja, da problemi, kot so varnostne težave in socialna izključenost, ostajajo nerazrešeni, kljub povečanemu nadzoru policije. A kot pravi občina, gre za začasno rešitev – dolgoročno bodo potrebni ustrezni zakoni in sistemske rešitve.

Realna slika: Številke, ki šokirajo

Izpostavljene številke kažejo resnično stanje v Mestni občini Novo mesto, kjer živi približno 1300 Romov. Od tega jih je zaposlenih le 1-2 %, vrtec obiskuje manj kot 30 otrok, osnovno šolo redno obiskuje le petina šoloobveznih otrok, srednjo šolo pa obiskuje zgolj 7 Romov. Kljub ukrepom, kot so brezplačen prevoz, štipendije in učna pomoč, rezultati ostajajo močno nezadovoljivi.

Podatki dodatno razkrivajo, da gasilske intervencije v romskih naseljih predstavljajo 15 % vseh intervencij v občini. Povprečno morajo gasilci posredovati vsak peti dan. Ta podatek odpira pomembna vprašanja o varnosti in obremenitvi javnih storitev.

Ukrepi lokalne skupnosti – so dovolj?

Mestna občina Novo mesto kljub vsemu izvaja več ukrepov za izboljšanje položaja romske skupnosti. Med njimi so:

  • urejanje bivalnih razmer in prostorske problematike naselij,
  • zagotavljanje brezplačnega prevoza otrok do šole,
  • podpora nevladnim organizacijam za usposabljanje in izobraževanje,
  • sodelovanje z Razvojno izobraževalnim centrom Novo mesto pri projektih, kot sta Večnamenski Romski center in Osnovna šola za odrasle.

Kljub tem prizadevanjem pa občina priznava, da so rezultati le delno zadovoljivi. Brez sistemskih sprememb in boljšega sodelovanja na državni ravni bo napredek omejen.

Je kaznovalna politika pravična?

Občina izpostavlja še en pereč problem – neučinkovitost kaznovalne politike. Prekrškovne globe pri prejemnikih socialnih transferjev je skoraj nemogoče izterjati, kar dodatno prispeva k občutku, da sistem ne deluje enako za vse. Ta problem bi moral biti eden izmed ključnih, ki jih naslavlja vlada, vendar ostaja spregledan.

Kaj pravzaprav pomeni anticiganizem?

V javnosti se pogosto zastavlja vprašanje, kaj sploh pomeni izraz “anticiganizem”. Občina poudarja, da na vladni ravni ni bilo nikoli predstavljenih konkretnih primerov dejanj, ki bi jih lahko opredelili kot anticiganizem, niti poročil o njegovih žrtvah. To še dodatno krepi občutek, da je projekt bolj politično motiviran kot dejansko uporaben.

Kako naprej?

Kritika Mestne občine Novo mesto odpira ključna vprašanja o učinkovitosti projektov, ki naj bi reševali romsko problematiko. Je mogoče sredstva bolje usmeriti? Bi morala država več pozornosti nameniti sodelovanju z lokalnimi skupnostmi? Eno je jasno: trenutni pristopi ne prinašajo želenih rezultatov, kar kažejo tudi številke.

Občina poziva h konkretni akciji – sistemskim spremembam, boljšemu izvajanju zakonov in bolj premišljenemu načrtovanju projektov. Le tako bo mogoče zagotoviti dolgoročne rešitve za težave, ki prizadevajo tako romske skupnosti kot širšo družbo.

Vir: Mestna občina Novo mesto

Napisal: N. Z.

Dodajamo odgovor Mestne občine Novo mesto, na katero smo naslovili vprašanja glede vladnega projekta “Skupaj proti anticiganizmu”:

“Projekt Skupaj proti anticiganizmu izvaja državni Urad za narodnosti brez sodelovanja lokalnih skupnosti. Iz obravnavanja romske problematike na ravni vladne delovne skupine ni bilo nikoli poročil o dejanjih, ki bi jih lahko okarakterizirali kot »anticiganizem«, še manj pa o žrtvah le tega. Še bolj čudi, da vladni Urad za narodnosti, ki je skrbnik izvajanja Zakona o romski skupnosti, ni v zadnjih letih uspel izvesti niti ene aktivnosti za reševanje romske problematike, kot so neobiskovanje osnovne šole in dolgotrajna brezposelnost velike večine prebivalcev romskih naselij v JV Sloveniji in v Posavju. V tem smislu lahko navedeni projekt razumemo kot negospodarno porabo javnega denarja.

Težave, s katerimi se soočamo na Dolenjskem, Kočevsko-ribniškem in Posavskem, zahtevajo takojšnje ukrepanje in dosledno izvajanje obstoječe zakonodaje. K temu se je lani zavezala tudi vladna koalicija, ko je po zavrnitvi predlogov spremembe zakonodaje, ki so jih podali župani enajstih občin, obljubila, da bo pripravila svoje predloge. Obljube do danes ni uresničila, problematika s številnimi negativnimi učinki še vedno ostaja, javnost pa upravičeno pričakuje zagotovitev izboljšanja varnosti. Policija je sicer v našem okolju povečala svojo prisotnost, kar gre za kratkoročno rešitev, na dolgi rok pa bo potrebno zagotoviti ustrezne sistemske ukrepe in podati tudi ustrezne in učinkovite zakonske rešitve.
Za izboljšanje razmer romske skupnosti izvajamo ukrepe, kot so:

  • urejanje prostorske problematike romskih naselij in izboljšanje bivalnih razmer pripadnikov romske skupnosti ter vplivnih območij romskih naselij (prostorsko in komunalno urejena vsa naselja),
  • vzgoja in izobraževanje, dvig izobrazbene ravni pripadnikov romske skupnosti in štipendijske skupnosti (financiranje romskih koordinatorjev na osnovnih šolah in nudenje učne pomoči za učence Rome, zagotovitev vrtca v največjem naselju, spodbujanje vključitve Romov v vrtce večinskega prebivalstva),
  • prevoz romskih učencev do osnovnih šol,
  • financiranje zaposlitve sodelavca za koordinacijo priprave in izvajanje ukrepov na ravni občine,
  • podpora nevladnim organizacijam, ki delujejo na področju izobraževanja, usposabljanja in vzgoje Romov (prostorski pogoji, delavci in finančna podpora za izvajanje programov v treh največjih romskih naseljih),
  • spodbujanje zaposlovanja, poklicnega izobraževanja in usposabljanja pripadnikov romske skupnosti (MONM na področju zaposlovanja, poklicnega izobraževanja in usposabljanja pripadnikov romske skupnosti sodeluje z Razvojno izobraževalnim centrom Novo mesto; v sklopu tega podpira programe za motiviranje Romov za večje vključevanje v izobraževanje in za usposabljanje za življenje, projekt Večnamenski Romski center Novo mesto, Osnovno šolo za odrasle in projekt Socialna aktivacija),
  • podpora društvom, ki skrbijo za ohranjanje in razvoj romskega jezika ter kulturne, informativne in založniške dejavnosti romske skupnosti,
  • vključevanje romske participacije v organe lokalne samouprave.

Izvajanje zgornjih ukrepov romskim skupnostim ponuja oprijemljivo priložnost za izboljšanje njihovega položaja (npr. s pridobitvijo izobrazbe z obiskovanjem osnovne šole ali s poklicnim izobraževanjem), vendar so rezultati ukrepov le v določeni meri zadovoljivi. Slabo stanje na področju socialne problematike tako kljub ukrepom potrjujeta podatka o majhnem deležu zaposlenih Romov in Romov, ki obiskujejo obvezno osnovno šolo. Izmed približno 1300 Romov v Mestni občini Novo mesto jih je zaposlenih 1-2 odstotka, v lanskem šolskem letu je vrtec obiskovalo do 30 Romov, od zakonsko šoloobveznih otrok jih je bilo odsotnih iz šole skoraj petina, srednjo šolo pa je obiskovalo zgolj 7 Romov. Ravno z nagovarjanjem problema neprisotnosti pri osnovnošolskem pouku bi lahko začeli težave aktivno in dolgoročno reševati, hkrati pa bi se bilo potrebno soočiti tudi z neuspešno socialno in neenakopravno kaznovalno politiko, ki se kaže v nezmožnosti izterjave prekrškovnih glob pri prejemnikih socialnih transferjev. Glede izzivov, s katerimi se soočamo, so zgovorni tudi podatki o gasilskih intervencijah v romskih naseljih, ki v naši občini predstavljajo 15 odstotkov vseh intervencij, povprečno morajo gasilci v naseljih posredovati vsak peti dan (v lanskem letu 67 intervencij).”

O vsebini na to temo smo pisali v teh člankih, kjer lahko preberete več:

Javili so se nam policisti glede kočevskih Romov, takole bodo ukrepali

Oglasil se nam je znan Rom: “Ali sem jaz Rom ali cigan? Kaj sem?” (INTERVJU)

Ali želite, da gre vaš denar za boj za pravice “ciganov”? Tole je odobrila naša vlada …

Oglasil se nam je znan Rom: “Ali sem jaz Rom ali cigan? Kaj sem?” (INTERVJU)

Pogovarjali smo se z znanim in vplivnim Romom, Jožekom Horvatom Mucem, o vladnem projektu “Skupaj proti anticiganizmu”

Ali davkoplačevalci vedo, kam gre njihov denar? Medtem ko se Jugovzhodna Slovenija sooča s perečimi težavami, povezanimi z romsko skupnostjo, vlada namenja davkoplačevalska sredstva za projekt “Skupaj proti anticiganizmu”. Ali je to res prava rešitev za konkretne težave lokalnih prebivalcev, ki že leta kličejo po varnostnih ukrepih? Nasprotniki pravijo, da so takšni projekti preprosto politično korektni manevri, ki ne naslavljajo realnosti na terenu. Kako učinkoviti so torej ti ukrepi in ali so res zasnovani v korist vseh? Jožek Horvat Muc je medtem opozoril na še en sporni vidik projekta: izraz anticiganizem, ki po njegovem mnenju spodkopava prizadevanja za enakopravnost. Horvat Muc zagovarja uporabo izraza antiromizem, saj se mu zdi “anticiganizem” neprimeren in žaljiv.

Svet romske skupnosti prav tako ni bil povabljen k zasnovi projekta, kar po Horvatovih besedah nasprotuje načelu “nič o Romih brez Romov.” Poleg tega poudarja, da kljub državnemu financiranju številni problemi ostajajo nerešeni, saj se občine iz Jugovzhodne regije na razpise pogosto sploh ne prijavljajo, kar še poglablja razlike. Na Dolenjskem prebivalce dodatno skrbijo kriminal in občutek negotovosti. Horvat Muc opozarja, da je strah pogosto povezan s pomanjkanjem razumevanja romske kulture in težavami, ki jih povzroča družbena izolacija Romov. Z vprašanji glede projekta smo se obrnili tudi na pristojne uradne organe, občine in policijsko upravo, a zaenkrat še molčijo.

Ali želite, da gre vaš denar za boj za pravice “ciganov”? Tole je odobrila naša vlada …

Kdo je Jožek Horvat Muc? Je predsednik Sveta romske skupnosti Republike Slovenije in aktivni zagovornik pravic Romov v Sloveniji. Z večletnim delom na področju izboljšanja položaja romske skupnosti se zavzema za enakopravnost in odpravo predsodkov. Horvat Muc verjame, da se težave rešujejo z dialogom in sodelovanjem, zato kritizira projekte, ki Romov ne vključujejo v odločanje. Kot dolgoletni zagovornik pravičnosti izpostavlja, da pomanjkanje komunikacije med Romi in večinsko družbo poglablja konflikte, namesto da bi jih reševalo.

Jožek Horvat Muc. Vir: FB

Intervju z gospodom Jožekom Horvatom Mucem, predsednikom Sveta romske skupnosti Republike Slovenije (celoten pogovor je transkripcija prostega govora, zato obstaja možnost slovničnih napak)

  • Vprašanje novinarke Nadlani.si: Se vam zdi projekt “Skupaj proti anticiganizmu” dobro zastavljen?

Jožek Horvat Muc: “Projekt se mi zdi dober s tega vidika, ker se lahko mladi Romi vključijo v to akcijo, kjer bi se opozorilo na antiromizem, ne anticiganizem. Anticiganizem ne obstaja.”

Na vprašanje, ali se mu beseda anticiganizem zdi sporna, je odgovoril: “Ali sem jaz Rom? Ali sem cigan? Kaj sem?” in nadaljuje: “Mislim, da ima projekt dobre namene, ker lahko mladi na glas povejo, kaj si mislijo o antiromizmu. Torej vsi ti pojavi, ki so danes aktualni v slovenskem, morda tudi širšem prostoru, rabijo neko pozornost tudi s strani mlajše generacije. Ali bo ta pristop zmanjšal diskriminacijo? Mislim, da bo treba počakati, da se zadeva zaključi. Mislim, da bo to pravzaprav bolj sodilo k evalvaciji tega projekta.“

  • Vprašanje novinarke Nadlani.si: Je bila romska skupnost povabljena k sodelovanju v projektu?

Jožek Horvat Muc: “Ali smo bili povabljeni k sodelovanju takrat, ko se je projekt delal, pripravljal in tudi ko je bil objavljen? Nismo bili povabljeni zraven, niti nismo bili obveščeni o tem. Je pa res, da me je potem kasneje, ko sem bil v kontaktu z v. d. direktorico Urada za narodnosti, me je pa tudi zaprosila, da če lahko promoviramo ta … Kako se reče ta projekt oziroma ta razpis?

Če je bil pri kreiranju projekta povabljen kdorkoli iz romske skupnosti, jaz tega ne vem. Kar se tiče Sveta romske skupnosti RS, nismo bili povabljeni zraven, smo se pa o tem kasneje pogovarjali za promocijo. Za to, da pač nekako mlade obveščamo o tem projektu, torej o tem razpisu.”

  • Vprašanje novinarke Nadlani.si: Se vam torej poimenovanje ‘anticiganizem’ zdi sporna?

Jožek Horvat Muc: “Jaz vedno govorim o antiromizmu. Tudi takrat, ko so državne inštitucije govorile o anticiganizmu, sem se jaz temu uprl in sem tudi vlado zaprosil, da poimenovanje spremeni iz anticiganizem v antiromizem, ker Romi uporabljamo antiromizem.”

  • Vprašanje novinarke Nadlani.si: Ste prejeli kakšen odziv vlade, zakaj so se odločili za takšno poimenovanje?

Gospod Jožek Horvat Muc: “Ne. Jaz sem to poslal, odziva pa nisem dobil.”

Novinarka pripomni: “Ste torej mnenja, da je to nekoliko kontradiktorno v smislu, da je projekt namenjen zmanjšanju diskriminacije, a je v samem poimenovanju (anticiganizem) diskriminatoren sam naziv do Romov?“

Jožek Horvat Muc: “Točno tako je, kot ste rekli. Zato se s tem izrazom ne morem strinjati. Glejte, eno stvar moramo razčistit. Ena stvar je namen projekta oziroma razpisa, za katerega mislim, da ima dobre namene in da bo evalvacija pokazala, kaj je izkupiček tega. Tega izraza pa jaz ne uporabljam in se z njim ne morem strinjati. Enostavno se ne morem strinjati, ker prav to, kar ste zdaj vi rekli tudi sam mislim, da po eni strani govorimo proti diskriminaciji, potem pa govorimo o ciganih. V Ustavi Republike Slovenije in pa tudi v Zakonu o Romih nikjer ni uporabljena beseda, ki bi govorila o Ciganih, ampak o Romih. Torej ne moremo mi mimo ustavnih besed ali pa zakonskih besed si izmisliti nekaj drugega. Če v Ustavi piše, da so Romi etnična skupnost. Če je zapisano, da obstaja zakon o romski skupnosti, potem ne moremo govoriti o borbi proti anticiganizmu, ker potem rušimo vso pravno formulo poimenovanja teh skupnosti. No, ampak da ne bom filozofiral, ker bi lahko kdo razumel, da sem proti temu projektu; to nisem, ampak sem proti temu izrazu.

Ampak hočem povedati še nekaj drugega. Veste, cel čas se govori v evropskem prostoru in pa tudi v slovenskem: “Nič o Romih brez Romov”. Ali se bo to tudi zdaj spremenilo, pa bo nekdo rekel “Nič o ciganih brez ciganov”? Glejte, in to vprašanje se pojavlja. Ampak ne pri tem projektu. Zdaj mimo tega govorim, kako dolgo bo ta rek veljal ne vem, se ga pa nihče ne drži. Torej o “Romih brez Romov,” to vsi radi govorijo. Kako pa se to sploh uresničuje? Ali to sploh obstaja v praksi? Mislim, da je zanimivo razmišljati o tem.

Torej če vas, gospa, spomnim; ne vem, če so koga drugega vključili v kakšni romski organizaciji, posameznike. Jaz to ne vem. Govorim samo v imenu Sveta romske skupnosti RS, ki ni bil vključen, ni bil povabljen, ni bil informiran, da se to pripravlja. Toliko o tem, kar se nas tiče, če je kdo drug bil povabljen, tega jaz ne vem.”

  • Vprašanje novinarke Nadlani.si: Kakšen pa je vaš predlog za izboljšanje dialoga in sodelovanja med romsko skupnostjo in lokalnim prebivalstvom?

Jožek Horvat Muc: “Moderna doba kaže na to, da so takšni razpisi konec koncev potrebni, ker otroci in mladi so bolj navajeni na takšne oblike komuniciranja ali pa dajanja mnenj in stališč. Tudi prav, ampak tisto, kar jaz mislim, sta pa dve zadevi, ki sta zelo pomembni.

Prvo je to, da se vzpostavijo mehanizmi za medsebojna sodelovanja, kar pomeni, da je potrebno ta pozitiven dialog promovirati oziroma ga pač postaviti v prakso.

Po drugi strani pa je treba čim več osveščati na eni in drugi strani in o teh zadevah tudi jasno in glasno govoriti in povedati. Pa veste zakaj? Zaradi tega, ker včasih je tako, da nekdo s prstom kaže na celotno romsko skupnost. Saj temu ste zagotovo bili priča v zadnjem letu dni. Je bilo nekaj incidentov in so bili Romi označeni za kriminalce. Kar ni res. In vsi smo bili vrženi v isti koš, tako da, glejte, to nikamor ne pelje. Treba se je o teh stvareh pogovarjat. Treba je te stvari tudi dati na mizo. Treba se je o njih pogovarjati, ne samo poslušati.

Kaj bi morali narediti, kaj bi kdo moral z Romi narediti, se je slišal samo glas lokalnih predstavnikov. To pomeni županov, civilnih iniciativ, ne romskih in tako naprej. Nikjer ni bil predstavljen glas Romov. Tudi Rome je treba kdaj pa kdaj upoštevati, tudi njih je treba kdaj pa kdaj poslušati, spoštovati. To so stvari, ki potem odpravljajo konflikte, diskriminacijo in nestrpnost. Na takšen način smo to uredili v Prekmurju.

Če pogledate državni zbor pa vlado pa koalicijo pa opozicijo … Ali mislite, da smo mi, Romi, hujši od njih? Ma kaki!

Prepiri so vsepovsod. Nesoglasja so vsepovsod, ampak niso pa pri nas v Prekmurju tako močna, tako izstopajoča, kot je to v vzhodnem delu. Ampak tako kot sem povedal, tu obstaja pomanjkanje nekega dialoga. Še iz preteklosti obstaja pomanjkanje nekega razumevanja, potrebe po sodelovanju. Žal na jugovzhodnem delu tega ni. Lahko iz prve roke rečem, da res ni tega dialoga in verjamem, da se potem Romi čutijo mogoče malo zapostavljene.

S strani nikogar ni sprejemljivo, da hodijo okoli z orožjem. Glejte, to je tako, kot če bi bili na divjem zahodu pa vzameš pištolo, pa greš ven, pa ustreliš kogar hočeš. To ni sprejemljivo, pri nas obstajajo neka pravila, pa tudi varnostna pravila, režim in tako naprej. Tako da se tega moramo vsi držati, ne glede na to, ali si Rom ali nisi.

Ta strah na jugovzhodnem delu ni samo zaradi Romov, ampak tudi zaradi beguncev, zaradi prišlekov, zaradi drugačnih. Torej ni samo romska skupnost tista, katere je ljudi strah. Tudi drugih se bojijo. Tudi jaz bi se bal iti po ulici, če bi nekdo hodil tam z orožjem, kar je razumljivo. Ampak velikokrat se pa ljudje bojijo zato, ker ne poznajo nekoga, zaradi neznanja, nepoznavanja nekoga. Kar pomeni, da moraš malo tudi videti, kdo, kaj, kako. Pa če zdaj grem malo nazaj. Kakšne incidente povzročajo NE-Romi v slovenskem prostoru? Saj niso samo Romi tisti, ki povzročajo nemire.“

  • Vprašanje novinarke Nadlani.si: Ali po vašem mnenju vlada vlaga dovolj sredstev v varnostne ukrepe ali kakšne druge ukrepe, da bi bil dialog med lokalno in romsko skupnostjo boljši?

Jožek Horvat Muc: “Mislim, da v zadnjem času kar nekaj sredstev gre v različne namene odpravljanja težav romske skupnosti. Država namenja kar nekaj sredstev občinam za romsko skupnost za reševanje romske problematike na različnih področjih. Recimo, če govorimo za Novo mesto, bo za leto 2025 namenjenih 966.000 evrov. Celotna vrednost za VSE občine pa znaša 9.200.000 evrov.

Zagotovo je kakšen evro od celotnega zneska namenjen tudi za varnost. V policijski upravi so na primer zaposleni trije Romi kot policisti, kar pomeni, da je to tudi ena izmed oblik zagotavljanja varnosti, v smislu srečevanja med varnostnimi službami, Romi in lokalno skupnostjo. Očitno jim ni vseeno, kakšna bo varnost v nekem okolju. Tako da mislim, da se nekaj vseeno vlaga. Kakšni pa so zneski za posamezna področja – tega jaz žal ne vem. Kako to vpliva na določena okolja, ljudi, posameznike in celotno skupnost, bi morala o tem veliko več povedati lokalna romska skupnost in pa lokalna skupnost neke regije ali pa občine, karkoli že.”

  • Vprašanje novinarke Nadlani.si: Menite, da trenutni ukrepi vlade v smislu tovrstnih razpisov prinašajo vidne rezultate? Vladne ukrepe ocenjujete kot uspešne?

Jožek Horvat Muc: “Sredstva, o katerih sva prej govorila, so namenjena občinam in se izvajajo na podlagi 20. člena o financiranju občin. To pomeni, da tu ne gre za razpise. Ta denar gre direktno občinam in to je to. Kar se pa tiče razpisov, pa obstaja nekaj razpisov, recimo na Ministrstvu za regionalni razvoj, kohezijo. Mislim, da neke aktivnosti že tečejo. Tu bodo sredstva namenjena komunalni infrastrukturi v romskih naseljih. Nanje se lahko prijavljajo samo občine, kar pomeni, da morajo imeti določene programe, načrte, akcijske načrte in na podlagi tega se bodo lahko prijavili. Mislim, da so takšni razpisi nujno potrebni, da se lahko urejajo romska naselja. Na žalost pa je tako, da se na te razpise večinoma prijavljajo občine iz Prekmurja, iz jugovzhodnega dela države pa se občine zelo malo prijavljajo.

Jugovzhodne občine imajo še rezerve, da okrepijo zavedanje, da morajo poskrbeti tudi za romske skupnosti v svoji občini.

Eno je obveznost in dolžnost vsakega občana in tudi romske skupnosti. Drugo pa so naloge, obveznosti občine. Glejte, vse občine imajo dolžnost skrbeti za svoje občane. Ali so črni, ali so beli, ali so Romi, Neromi, ali so Albanci ali so Srbi? Ni pomembno. So občani te občine in občina je tista, ki mora za svoje občane poskrbeti. In občine, kjer živijo Romi, imajo določeno podporo državnih institucij, ne samo v finančnem pogledu, ampak tudi s temi akcijami, kot je na primer natečaj “Skupaj proti antiromizmu”.“

Napisal: N. Z.

Vir: X, lastni zapisi

Ali želite, da gre vaš denar za boj za pravice “ciganov”? Tole je odobrila naša vlada …

LJUBLJANA – Medtem ko se na Dolenjskem in v drugih delih Slovenije soočajo s težavami, povezanimi z romsko skupnostjo, Urad Vlade za narodnosti organizira natečaj “Skupaj proti anticiganizmu”. Ali so ta prizadevanja res potrebna? Projekt se financira iz davkoplačevalskega denarja, zato je povsem upravičeno vprašanje, ali bi lahko te vire usmerili v učinkovitejše rešitve za dejanske težave, s katerimi se soočajo posamezne skupnosti. Po odgovore smo se obrnili na pristojna ministrstva in predstavnike romske skupnosti, zato spremljajte naš portal še naprej.

Kaj predstavlja projekt “Skupaj proti anticiganizmu”?

Projekt “Skupaj proti anticiganizmu”, ki ga organizira Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti, podpira in se bori za pravice Romov. Predstavlja predvsem prizadevanje za ozaveščanje o diskriminaciji in predsodkih, s katerimi se sooča romska skupnost v Sloveniji. Cilj projekta je spodbuditi mlade, da skozi kreativne dejavnosti, kot so pisanje, umetniško ustvarjanje in fotografija, izrazijo svoje poglede na enakopravnost in medsebojno spoštovanje. Organizatorji želijo s tem projektom zmanjšati nestrpnost in stereotipe, ki so pogosto usmerjeni proti Romom, ter mlade izobraževati o pomenu vključujoče družbe. Projekt naj bi prispeval k ustvarjanju strpnejše skupnosti, vendar odpira tudi vprašanje, ali se davkoplačevalska sredstva usmerjajo v prave rešitve, ki bi naslavljale konkretne težave tako Romov kot večinskega prebivalstva.

Anticiganizem ali boj proti dejanskim težavam?

Na Dolenjskem in drugod po Sloveniji lokalne skupnosti že leta opozarjajo na težave, povezane s kriminalom in nasiljem, ki naj bi ga povzročali posamezni pripadniki romske skupnosti. “Živeti tukaj pomeni ves čas skrbeti za varnost družine in premoženja,” je povedal lokalni prebivalec, ki se že leta sooča s težavami zaradi prisotnosti romskih naselij v bližini. A namesto reševanja teh vprašanj vlada organizira projekte proti anticiganizmu, kot da bi bil največji problem nestrpnost večinske populacije, ne pa vedenje nekaterih posameznikov. (poroča RTV Slovenija)

Koliko stane boj proti “anticiganizmu”?

Projekt “Skupaj proti anticiganizmu” je le eden od številnih, ki se financirajo iz javnih sredstev. Ali res potrebujemo takšne projekte? Za organizacijo tovrstnih kampanj in natečajev se uporablja davkoplačevalski denar, ki bi ga morda bolje porabili za resnične varnostne ukrepe in programe za pomoč lokalnim skupnostim. Po podatkih Urada za narodnosti je cilj projekta spodbujati razumevanje in sprejemanje romske skupnosti, a je veliko vprašanje, ali takšni projekti dejansko izboljšajo situacijo ali pa le še dodatno bremenijo državni proračun.

Perspektiva, ki si jo lahko privoščimo?

Kritiki pogosto opozarjajo, da se o anticiganizmu večinoma pogovarjajo ljudje, ki niso nikoli živeli v bližini romskih naselij in ki nimajo neposrednih izkušenj s težavami, ki jih omenja lokalno prebivalstvo. Je torej boj proti anticiganizmu vprašanje, ki si ga lahko privoščijo tisti, ki s tem nimajo izkušenj? Seveda je pomembno spodbujati enakopravnost, vendar bi bilo morda smiselno razmisliti tudi o tem, kako lokalnim prebivalcem zagotoviti občutek varnosti. Kot je zapisano v eni od raziskav Inštituta za narodnostna vprašanja, so težave v večjih romskih naseljih, kot so v občini Novo mesto, večplastne in zahtevajo celovite rešitve, ki presegajo le ozaveščanje o strpnosti. (Inštitut za narodnostna vprašanja)

Vir: splet.

Davkoplačevalci si zaslužijo odgovore

Ali res potrebujemo dodatne projekte za ozaveščanje, ali pa bi bila sredstva bolj učinkovito porabljena za programe, ki bi izboljšali varnost v prizadetih skupnostih? Davkoplačevalci si zaslužijo odgovore na vprašanje, kako se porablja njihov denar in kakšen učinek imajo ti projekti v praksi. Učinkovita pomoč romski skupnosti bi morala vključevati podporo pri izobraževanju, zaposlovanju in vključevanju v večinsko družbo, hkrati pa obravnavati tudi težave, povezane s kriminalom in antisocialnim vedenjem.

Boj proti anticiganizmu je gotovo pomemben del prizadevanj za enakopravnost in strpnost v družbi. A vprašanje, ki ostaja, je, ali takšni projekti resnično prispevajo k izboljšanju življenja Romov in večinskega prebivalstva ali gre zgolj za poteze politične korektnosti. Morda bi bilo smiselno razmisliti o uravnoteženem pristopu, ki ne bi zgolj ozaveščal, ampak tudi aktivno reševal težave, s katerimi se soočajo prebivalci na Dolenjskem in drugod.

Nemudoma, ko prejmemo odgovore na vprašanja, ki smo jih naslovili na pristojna ministrstva in predstavnike romske skupnosti, vas obvestimo, zato spremljajte naš portal.

Vir: RTV Slovenija, gov.si, Inštitut za narodnostna vprašanja

Napisal: N. Z.

Vir: www, X