Ojoj, Golob ne bo vesel: Snežič spregovoril, kaj sta s Tino Gaber počela na njegovi jahti …
Izbrisani posnetki, govorice o OnlyFansu in Snežič, ki namiguje na nekaj, kar bi lahko močno razburilo Roberta Goloba – kaj se je zares dogajalo na njegovi jahti s Tino Gaber?
V zadnjem intervjuju pri Bojanu Požarju je Rok Snežič, kontroverzni podjetnik, postregel s presenetljivimi trditvami. Med drugim je razkril, da so varnostne kamere na njegovi jahti nekoč beležile dogajanje, vključno z obiskom Tine Gaber, danes partnerice predsednika vlade Roberta Goloba. A teh posnetkov zdaj ni več. Zakaj? Ker jih nihče ni našel. “Vse izbrisali,” pravi Snežič.
Ampak zgodba se tu ne konča – nasprotno.
Kdo je izbrisal varnostne posnetke?
Snežič trdi, da je nekdo vdrl v njegov računalnik, pobral vse posnetke in jih preprosto zradiral. Tudi varnostne kamere so izginile. “Nimam več te jahte, sem že prodal,” je povedal. Kar samo podžiga ugibanja: kaj je bilo na teh posnetkih, da jih je bilo treba odstraniti?
Poleg tega Snežič navaja, da so se nekateri posnetki – ali vsaj nekaj, kar se jih tiče – pojavili na OnlyFansu. To pomeni? Karkoli. In prav to je tisto, kar javnost vznemirja.
Kaj je delala Tina Gaber na jahti?
Na to vprašanje Snežič ni dal konkretnega odgovora. “Ne bom komentiral, kaj sva s Tino delala – da Robert Golob ne bo še bolj jezen name,” je rekel. A dodal: “Ravno kuhat ni prišla, če je prišla na jahto.”
Od tod naprej pa – prostor za interpretacije.
Politični odzivi in teorije
Po objavi intervjuja so se pojavila razna ugibanja. Se Snežič samo igra z mediji? Ali pa dejansko nekaj ve? Njegove izjave so vsekakor sprožile buren odziv – predvsem v političnih krogih.
Nekateri v tem vidijo le poskus diskreditacije Roberta Goloba, saj je Snežič znan kot nekdo, ki ima rad provokacije. Drugi menijo, da bi bilo pametno zgodbo raziskati globlje – ali pa vsaj preveriti, ali so domnevni posnetki res nekje na spletu.
Kaj sledi?
Za zdaj je veliko neznank in malo konkretnih dokazov. Dejstvo je, da se Snežič rad predstavlja kot nekdo, ki “ve več, kot pove”. Ampak, če držijo trditve o vdiranju v njegov računalnik in brisanju podatkov – kdo je to storil? In zakaj? Kaj pa sta počela s Tino Gaber na jahti?
Jasno je eno: ta zgodba še ni zaključena.
Pripravil: N. Z.
Vir: Info360 (FB)
Nataša Pirc Musar žaluje, poklonila se je s temi besedami in ganila mnoge
ZAGORJE OB SAVI – Mineva 17 let od smrti Janeza Drnovška, enega ključnih arhitektov slovenske tranzicije, državnika, ki je s svojo umirjenostjo in strateško preračunljivostjo zaznamoval politični prostor. Na njegov grob je tudi letos simbolično cvet položila aktualna predsednica republike Nataša Pirc Musar.
“Zadržan, a vizionarski” – Drnovšek skozi oči sodobnikov
Janez Drnovšek je bil tip državnika, kakršnega Slovenija prej ni poznala – analitičen, pragmatičen, politično spreten, a hkrati izjemno skrivnosten človek. Medtem ko so nekateri politiki v 90. letih stali na trdih ideoloških bregovih, se je on raje odločil za taktiko počasnih, a zanesljivih korakov. Bil je arhitekt stabilnosti, človek, ki je razumel pomen dolgoročnih potez.
Ko se je po osamosvojitvi postavilo vprašanje: bo Slovenija šla svojo pot ali bo ostala v primežu balkanske mentalitete? Drnovšek je odgovor poznal že dolgo pred drugimi. Povezovanje z Zahodom, vstop v Evropsko unijo in NATO – to niso bile le formalnosti, temveč poteze, ki so Slovenijo umestile med uspešne tranzicijske države. Kot je nekoč dejal: “Majhni smo, ampak če smo pametni, se lahko izognemo napakam velikih.” (Poroča Delo)
Poklon na grobu – tradicija ali osebna gesta?
Ko je Nataša Pirc Musar v teh dneh obiskala Drnovškov grob v Zagorju ob Savi, ni šlo zgolj za protokolarno dolžnost. Drnovšek, ki je zadnja leta življenja posvetil duhovnosti in razmišljanju o večnosti, je v politiki pustil pečat, ki seže onkraj formalnih funkcij. Njegova filozofija nenavezanosti na oblast, ki jo je najbolj očitno demonstriral z umikom iz LDS in prehodom v skrajno umirjeno življenje, ostaja edinstvena v slovenski politični zgodovini.
“Vsako leto se poklonimo njegovemu spominu, ker verjamemo, da je njegova zapuščina vredna ohranjanja,” je dejala Pirc Musarjeva. A vprašanje ostaja – kdo danes v slovenski politiki sploh še nadaljuje njegovo vizijo? (Poroča N1)
Drnovšek kot politični fenomen – kdo mu je danes najbližje?
Če bi danes skušali najti politika, ki bi se vsaj približal njegovemu slogu, bi imeli precejšnje težave. Bil je eden redkih voditeljev, ki je politiko razumel kot dolgoročen šahovski turnir, ne kot serijo hitrih, populističnih potez. Ko so drugi gradili svojo priljubljenost z neposrednimi, velikokrat čustveno nabitimi nagovori, je Drnovšek raje molčal in opazoval.
Njegovo vodenje države je bilo preplet tehničnega znanja in strateške previdnosti. Nič kaj dosti ni govoril o “vrednotah”, a jih je v praksi pogosto udejanjal bolje od tistih, ki so se s tem hvalili. Vprašanje je, ali bi danes, v času hitrih političnih sprememb in agresivnih družbenih omrežij, sploh imel možnost za uspeh. (Poroča Večer)
Spomin ostaja
Se Slovenija danes še spominja Janeza Drnovška tako, kot bi si zaslužil? Na družbenih omrežjih se ob obletnici njegove smrti pojavljajo številni pokloni, od pohval za njegovo politično vizijo do osebnih spominov ljudi, ki so ga nekoč srečali. Njegov vpliv na slovensko politiko je nesporen, a ali obstaja kdo, ki bi znal stopiti v njegove čevlje?
Predsednica republike se je s svojim poklonom poklonila ne le nekdanjemu voditelju, temveč tudi obdobju, ko je Slovenija v svet stopala z optimizmom in jasno vizijo. Vprašanje pa ostaja – kdo bo to vizijo ohranil živo? (Poroča Dnevnik)
Pripravil: N. Z.
Vir: FB
“Tudi moji otroci me imajo radi!” – Kaj je tako razjezilo Klakočar Zupančič? (VIDEO)
Ko bi človek mislil, da so v politiki že videli vse, pride trenutek, ko se vsak dvom razblini – dogajanje v Državnem zboru prejšnji teden je bilo takšno. Poslanec SDS Andrej Hoivik je pred časom (v začetku decembra 2024) predsednici Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič podaril knjigo “Budnica”, avtorja Janeza Janše, s precej nenavadnim posvetilom: “Spoštovana predsednica Državnega zbora mag. Klakočar Zupančič, naj tudi vam čim prej zazvoni! Poslanec SDS Andrej Hoivik.”
Seveda takšna gesta ni ostala brez odziva. Predsednica DZ je knjigo zavrnila, nato pa se je politični plamen razplamtel. Hoivik je njeno reakcijo komentiral: “Žal je knjiga z nagovorom in mnenjem predsednika stranke SDS končala v smeteh s strani predsednice DZ.” O tem smo poročali tukaj:
Urška Klakočar Zupančič prejela knjigo Janeza Janše! Poglejte ta posmehljiv zapis v posvetilu
Zadeva pa se tu ni zaključila – knjiga se je v poslanski dvorani pojavila še enkrat. Hoivik jo je prinesel na svojo mizo, predsednica DZ pa je zahtevala, da jo odstrani. Ker se poslanec ni odzval, je Klakočar Zupančič prekinila sejo, nakar so prišli varnostniki in knjigo umaknili. Ob tem je predsednica DZ izjavila: “Ne bom se dala jaz zajebavat nobenemu.”
Tokrat je to temo ponovno omenila in povedala Hoiviku: “Naj se ve, kaj dobivam! Kaj dobivam jaz na klop. Naj vas bo sram! Pa bom kar omenla zdajle pa mi je čisto vseeno, tudi če ni zdaj to tema, ampak jo bom omenla pa tud’ če mi date opomin, spoštovana predsednica. To kar ste vi kolega Hoivik drznil meni napisat in mi dat, ja vam je vseeno, ampak tud jaz imam otroke veste, imajo tudi oni mene radi in si ne želijo tega kar ste vi meni napisal; se smejete, si želite, da bi mi ČIM PREJ ZAZVONILO.”
Če bi kdo mislil, da bo s tem zgodba zaključena, se je zmotil. Hoivik se je nato odzval z ostro kritiko: “Predsednica Državnega zbora, ko ji zmanjka argumentov, gre pa res na oseben nivo. Opleta z mojim otrokom, sem jaz kdaj opletal z vašimi otroki, spoštovana? Nikoli, nikdar, nikoli, nikdar!”
Kje je meja med politično provokacijo in neprimernim odzivom? Nekateri pravijo, da je bila Hoivikova poteza zgolj politični manever, poskus diskreditacije predsednice DZ, ki jo mnogi že tako dojemajo kot močno polarizirajočo figuro. Drugi menijo, da je šlo za provokacijo, ki je dosegla želeni učinek – burno reakcijo in medijsko pozornost.
Če primerjamo dogajanje z nekaterimi preteklimi političnimi provokacijami, se spomnimo na prenos Trubarjevega “Katehetičnega spisa” v DZ, ki ga je pred leti storil eden izmed poslancev kot kritiko vpliva cerkve. Podobnosti? Knjiga kot simbol in odziv, ki preseže politične okvirje ter postane medijski spektakel.
Kar je pri tej zgodbi še posebej zanimivo, je njen širši kontekst. Slovenija je v zadnjih letih doživela politično polarizacijo, kakršne ni bilo že desetletja. Dogodki, kot je ta, zgolj poglabljajo jarke med političnimi tabori. Čeprav gre na prvi pogled za “nepomembno” epizodo znotraj DZ, razkriva nekaj globljega: napetosti med političnimi akterji so tako visoke, da lahko že preprost predmet – knjiga – postane orodje političnega boja.
Pripravil: N. Z.
Vir: X
Znana slovenska vplivnica: “Norci na oblasti – vsi na ulice!”
Slovenija je v primežu politične napetosti. Vplivnica in politična komentatorka Karin Planinšek je s svojim zadnjim videoposnetkom poskrbela za pravo medijsko eksplozijo. S svojim prepoznavnim ostrim jezikom in neposrednostjo je razkrila to, kar mnogi tiho šepetajo: oblast je ugrabila državo, institucije so podvržene interesom posameznikov, narod pa prepuščen na milost in nemilost neodgovorni politiki.
Njeno osrednje sporočilo? “Norci imamo na oblasti, ki se jih ne da drugače ustaviti, kot da gremo vsi na ulice. Dol z Gibanjem Svoboda!” Planinškova je prepričana, da trenutna politična garnitura pod vodstvom premierja Roberta Goloba deluje kot “zadolženi igralec, ki na ruleti stavi vse premoženje – le da ne svojega, temveč našega.” To je jasna aluzija na domnevno neodgovorno upravljanje z državnimi resursi, ki jih vplivnica pripisuje vladi.
Ključni očitki – kdo so glavne tarče?
Planinškova je bila ostra do premierja Goloba, a tudi do drugih ključnih akterjev, med drugim predsednice Državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, poslanke Gibanja Svoboda Tamare Vonta in predsednice Odbora za pravosodje Lene Grgurevič. Še posebej Grgurevičevo je obtožila nekompetentnosti, saj je, kot pravi, “iz osnov pravne logike naredila fraško.” Kaj je bilo tako nezaslišanega? Po mnenju Planinškove je Grgurevičeva na nedavni seji Odbora za pravosodje pokazala pomanjkanje osnovnega razumevanja zakonodajnih procesov, kar je po njenem mnenju nedopustno. “Najhujša pa je njena aroganca, ki presega vse meje!” dodaja.
V svojem videu vplivnica ni skoparila z ostrimi opazkami tudi na račun Klakočar Zupančičeve. Državni zbor, ki bi moral biti simbol demokracije, je po njenem postal “razvrat – prostor, kjer se več razpravlja o osebnih zamerah kot o zakonih.” Ob tem se je vprašala: “Kako lahko ljudstvo zaupa politikom, ki javno izkazujejo tako nizko raven kulture in etike?”
Splošni družbeni kontekst – zakaj takšna jeza?
Zakaj se zdi, da je narod vse bolj nezadovoljen? Analitiki ugotavljajo, da vlada Gibanja Svoboda že nekaj časa izgublja podporo – predvsem zaradi očitkov o centralizaciji oblasti in pomanjkanju transparentnosti. Po podatkih anket, ki so jih nedavno objavili domači mediji, je zaupanje v vlado padlo pod 30 odstotkov. Tudi gospodarstvo ni imun na politične težave. Številni poslovni subjekti opozarjajo, da nepredvidljivost in nestabilnost ovirata razvoj.
Politični komentatorji pogosto vlečejo vzporednice z nekaterimi preteklimi obdobji slovenske politike – na primer s časom po osamosvojitvi, ko je prav tako prevladovala polarizacija, a so takrat v ospredje vsaj prihajale ideje in konkretni načrti za prihodnost. Današnja situacija? “Veliko hrupa, malo rezultatov,” kot pravi znani slovenski publicist.
Mediji – tišina ali zarota?
Planinškova je opozorila na pomen medijske krajine v tej zgodbi. Po njenem mnenju večinski mediji sistematično ignorirajo napake največje vladne stranke. “Kako je mogoče, da o ključnih dogodkih in očitkih ne poroča skoraj nihče? Je to naključje ali del večje igre?” sprašuje vplivnica. Kritična je tudi do tega, da so določeni mediji neposredno povezani s političnimi interesi, kar po njenem še dodatno spodkopava demokracijo.
Poziv k ukrepanju: “Vsi na ulice!”
Najbolj odmevna pa je nedvomno njena izjava, da je skrajni čas za množične proteste. “Če tega ne bomo storili zdaj, bo prepozno. Tega norčevanja se ne da več prenašati, narod mora stopiti skupaj!” je dejala v zaključku svojega posnetka. Spomnila je na zgodovinske dogodke, ko so množični protesti spremenili tok slovenske politike, in poudarila, da lahko enotnost naroda zopet naredi razliko.
Napisal: E. K.
Vir: X
Slovenski decembrski paradoks: Miklavž prinaša darila, politika pa razočaranja?
Ko se ozremo na današnji dan, 5. december, nas zgodovina popelje skozi kalejdoskop dogodkov – nekateri so oblikovali svet, kakršnega poznamo danes, drugi nas opominjajo, da se zgodovina nikoli ne ponavlja enako, ampak se pogosto rima. Morda se zdi, da gre za običajen datum, toda če ga razgrnemo, se razkrijejo plasti pomenov, ki segajo od političnih prebojev do prazničnih tradicij, celo v naše domače kraje.
Odkrivanja ali uničenja? Kolumbova Hispaniola in njene posledice
Ko je leta 1492 Krištof Kolumb dosegel obale otoka Hispaniola, verjetno ni slutil, kakšne posledice bo njegov “odkritiški duh” imel za staroselce. Medtem ko šolske učbenike pogosto krasi slavospev o njegovem dosežku, se redkeje izpostavlja drugo plat zgodbe – milijoni staroselcev so zaradi kolonizacije izgubili življenja, kulturo in identiteto. Kolumbov prihod je bil, če smo cinični, bolj uvod v dolgo obdobje plenjenja kot pa pravo “odkrivanje”.
Kot navaja Encyclopaedia Britannica, je Hispaniola postala simbol evropskega imperializma in kolonialne moči, a tudi zrcalo krutosti, ki se pogosto skriva za pojmom napredka. Zanimivo bi bilo premisliti, kaj bi staroselci povedali o tej “civilizaciji”. Ali so jo sploh želeli?
Zablode prohibicije: Kako prepoved spodbudi kršenje zakonov
Preskočimo nekaj stoletij naprej – 5. decembra 1933 so ZDA dokončno odpravile prohibicijo. Zamisel, da bi prepoved alkohola družbo popeljala v bolj moralne čase, se je izkazala za spektakularen neuspeh. Kar je bilo mišljeno kot ukrep za zmanjšanje alkoholizma in družbenih težav, je privedlo do razcveta organiziranega kriminala in množične proizvodnje ponarejenega alkohola.
Smithsonian Magazine ugotavlja, da je bil to klasičen primer političnega idealizma, ki trči ob realnost človeške narave. Ali res verjamemo, da bomo ljudi s prepovedjo odvrnili od njihovega početja? Ali ne bi morda Slovenija, kjer je alkoholizem še danes problem, lahko iz tega črpala kakšno lekcijo – na primer, da se problemov ne rešuje z ukrepi, ki se ne ujemajo z življenjskimi resnicami?
Slovenska politika: Zorana Jankovića so mnogi videli kot rešitelja, a kaj se je zgodilo?
Slovenci imamo 5. december zapisan kot dan predčasnih parlamentarnih volitev leta 2011, ki so prinesle zmago stranki Pozitivna Slovenija pod vodstvom Zorana Jankovića. Občutki upanja, da bi politik, ki je zgradil podobo “uspešnega župana”, uspel prenoviti državo, so hitro zbledeli. Namesto preboja smo dobili obdobje političnih prepirov, ki so še dodatno polarizirali državo.
Analitiki, kot je zapisala novinarka Dela, so opozarjali, da “nova politika potrebuje ne samo sveže ideje, ampak tudi izkušnje pri gradnji mostov med različnimi interesi”. Janković je simboliziral novo, a kaj, ko je “novo” hitro postalo ujetnik starih konfliktov.
December v Sloveniji: Miklavžev sprevod in praznično razkošje – smisel ali pretiravanje?
Za mnoge Slovence je 5. december dan, ko zares začutijo praznični utrip. Miklavžev sprevod v Ljubljani prinaša angelsko simboliko, šumeče parkeljne in razigrane otroke, ki zvedavo čakajo darila. Toda, ali se kdo vpraša, koliko vse to stane? Po podatkih Visit Ljubljana je organizacija prazničnih dogodkov v prestolnici letos stala približno 50.000 evrov. Je to investicija v turizem ali morda zgolj spektakel, ki kratkoročno navduši, dolgoročno pa pozabi?
Medtem ko otroci gledajo Miklavža, odrasli premlevajo, kako si bodo letos privoščili praznične nakupe ob inflaciji in rastočih stroških energentov. Tu se morda skriva pravi paradoks decembra – simbol upanja in veselja, zavit v resničnost negotovosti.
Mednarodni vidiki: Prostovoljstvo in tla, ki nas hranijo
5. december je tudi mednarodni dan prostovoljstva. Generalna skupščina ZN je že leta 1985 poudarila, da brez prostovoljcev ne bi bilo neodvisnih skupnosti. V Sloveniji je lani prostovoljsko delo opravilo več kot milijon ur – podatek, ki navdihuje, a tudi postavlja vprašanja. Zakaj so prostovoljci pogosto tisti, ki morajo zapolnjevati vrzeli, ki jih ustvarjajo sistemi? Je prostovoljstvo izraz solidarnosti ali nuja, ker politika ne deluje?
Enako velja za svetovni dan tal, ki nas opozarja, da brez zdravih tal ne bi bilo hrane. Slovenija ima po podatkih Ministrstva za okolje in prostor RS kakovostna tla, a kljub temu trpi zaradi erozije. Tukaj se zastavlja vprašanje – ali znamo ceniti, kar imamo, ali čakamo, da bo prepozno?
Veliki rojstni dnevi in spomini
Današnji dan nas opomni na rojstvo dveh velikanov. Walt Disney (1901) je s svojo vizijo spremenil svet zabave, Werner Heisenberg pa fiziko. Disney je ustvarjal sanje, Heisenberg pa jih je postavljal pod vprašaj – saj njegov princip nedoločenosti pokaže, kako malo lahko v resnici nadzorujemo.
Medtem ko rojstva praznujemo, pa danes žalujemo za Nelsonom Mandelo (2013), enim največjih borcev za pravice v sodobni zgodovini. The Guardian ga je ob njegovi smrti opisal kot “človeka, ki je združeval težo zgodovine z neverjetno preprostostjo”.
Kaj nam pove ta dan?
5. december ni le datum – je opomin, da zgodovina, tradicija in vsakdanje življenje niso ločeni, ampak prepleteni. Od Kolumbovih odkritij do Miklavževih daril in težkih političnih odločitev – vsak trenutek nosi lekcijo. Morda je ena najpomembnejših prav ta, da moramo znati brati med vrsticami časa in se iz preteklosti učiti, ne pa jo zgolj ponavljati.
Napisal: E. K.
Vir: www
