Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Slovenski vojaki končno zmagali! Po dolgoletnem boju dosegli 100-odstotno plačilo pripravljenosti!

Po dolgotrajnih prizadevanjih in številnih pravnih bitkah so pripadniki Slovenske vojske končno dosegli pomembno spremembo: od 1. januarja 2025 se pripravljenost na delovnem mestu ali določenem kraju šteje v delovni čas, kar pomeni, da so za ta čas plačani enako kot za redno delo. Ta prelomna odločitev je rezultat prenove plačnega sistema v javnem sektorju, ki je dolgo časa burila duhove med vojaki in njihovimi predstavniki.

Dolga pot do pravice

Že leta so vojaki opozarjali na neustrezno plačilo za čas, ko so morali biti pripravljeni na delovnem mestu. Sindikat vojakov Slovenije je sprožil več sodnih postopkov, ki so se končno obrestovali. Julija 2021 je Sodišče Evropske unije razsodilo v prid vojakom, kar je bil pomemben mejnik v njihovem boju. Marca 2022 je tudi slovensko Vrhovno sodišče potrdilo to odločitev, kar je odprlo vrata za nadaljnje ukrepe.

Masovne tožbe in poravnave

Nepravično plačilo je spodbudilo številne vojake k pravnim ukrepom. Do danes je 1610 pripadnikov Slovenske vojske vložilo tožbe za 100-odstotno plačilo opravljenih ur pripravljenosti, predvsem za naloge, kot sta varovanje meje in straža. V preteklosti so za te ure prejemali le delno plačilo – od leta 2018 le 50 %, pred tem pa zgolj 20 % osnovne plače. Do zdaj je bilo rešenih najmanj 247 tožb, pri čemer skupni znesek dosedanjih sodnih poravnav znaša 786.915,37 evra. Ministrstvo za obrambo si prizadeva, da bi se vsi spori zaključili s poravnavo, upoštevajoč sodno prakso.

Nova kolektivna pogodba prinaša spremembe

S prenovo plačnega sistema v javnem sektorju je bila sprejeta nova kolektivna pogodba, ki priznava pripravljenost na določenem kraju kot delovni čas. To pomeni, da so vojaki za ta čas plačani 100-odstotno, enako kot za redno delo. Vendar pa pripravljenost na domu ostaja plačana v višini 20 % urne postavke osnovne plače. Ta razlika odraža različne stopnje obremenitve in odgovornosti med pripravljenostjo na delovnem mestu in doma.

Pogled v prihodnost

Ta dosežek predstavlja pomemben korak k izboljšanju delovnih pogojev za pripadnike Slovenske vojske. Priznanje pripravljenosti na delovnem mestu kot polnopravnega delovnega časa ne le izboljšuje finančni položaj vojakov, ampak tudi povečuje njihovo motivacijo in zadovoljstvo pri opravljanju zahtevnih nalog. Kljub temu ostajajo nekatera vprašanja odprta, zlasti glede plačila za usposabljanja in vaje, kjer sodišča še niso enotna v svojih odločitvah. Vendar pa ta sprememba nedvomno predstavlja pomemben mejnik v prizadevanjih za pravično obravnavo in nagrajevanje tistih, ki skrbijo za varnost naše države.

Pripravil: E. K. Vir: STA, Freepik

Vojaki so se pritožili, ker so morali delati sklece! Jelinčić: Boli, ker niste dobili vazelina za ritke?

Kot piše 24ur so udeleženci Temeljnega vojaško-strokovnega usposabljanja 2. učne enote v Vojašnici Janka Premrla Vojka v Vipavi podali anonimno prijavo zaradi organizacije učnega programa usposabljanja. Med drugim se pritožujejo zaradi kazenskih sklec in počepov, ki jih morajo po vrhu vsega delati tudi neogreti, povzdigovanja glasu in žaljivk, čiščenja sanitarij brez rokavic …

Anonimna pritožba udeležencev Temeljnega vojaškega-strokovnega usposabljanja (TVSU) iz novembra lani izpostavlja devet točk, ki vplivajo na zdravje, počutje, motivacijo in izvedbo nalog. Med glavnimi težavami so: kazenska fizična aktivnost (izvajanje sklec in počepov brez ogrevanja, kar povečuje možnost poškodb in zmanjšuje motivacijo. Udeleženci predlagajo odpravo tovrstnih kazni); komunikacija in vedenje inštruktorjev (dvigovanje glasu in žaljivke ustvarjajo stresno okolje in negativno vplivajo na motivacijo); higienski pripomočki (pomanjkanje toaletnega papirja, rokavic za čiščenje in brisačk za roke vodi do nehigienskih razmer); prepoved kave in cigaret (udeleženci menijo, da to posega v njihove osebne svoboščine, in predlagajo omilitev pravil) …

24ur ob tem dodaja, da je vojska bila o domnevnih kršitvah seznanjena novembra lani, poveljnik Poveljstva za doktrino pa je imenoval štiričlansko komisijo za razjasnitev navedb. Komisija je po pregledu dokumentacije in razgovorih ugotovila določene pomanjkljivosti pri usposabljanju. Po njihovih informacijah naj bi v Vipavi zamenjali poveljnika voda, a tega vojska ni potrdila …

Kaj pa pravijo naši politiki?

Poslanec NSi in nekdanji obrambni minister Matej Tonin je bil kritičen: ”Neogreti so delali sklece … Kdor ne mara discipline, reda in avtoritete pač ni za vojsko. Upam, da SV zaradi nekaj posameznikov ne bo spreminjala koncepta usposabljanj. Zadnje kar potrebujemo je uvajanje “raznolikosti” in podobne woke navlake v SV.”

Zmago J. Plemeniti, prvak SNS pa neposreden: ”Kaj je jokeci? A niste dobili mesečnih vložkov? A vas boli, ker niste dobili vazelina za mazanje ritke? A ste želeli, da vam dajo tudi roza kikljice in lak za nohte po izbiri? A vam je bilo hudo, ker ni bilo poleg mamice, ki bi vam brisala slinco okoli ust? Ti udeleženci priprav za profesionalne vojake se zgledujejo po švedski vojski, kjer prevladujejo transseksualci, homoseksualci in podobni degeneriki. Če bi naj bila takšna slovenska vojska, potem Bog se usmili domovine! Razmišljam, če ima v takih enotah Maljevac čin stotnika.”

Nd; Foto: Pixbay

Slovenskim vojakom napovedali odhod v ukrajinsko vojno?

PARIZ – Trumpove izjave na srečanju 7. decembra v Parizu so pretresle evropske zaveznike. Nekdanji ameriški predsednik je napovedal, da Združene države Amerike ne bodo več sodelovale v kontrolnih misijah v Ukrajini, s čimer je breme v celoti prenesel na pleča evropskih držav – ali bolje rečeno, njihovih vojakov.

Kdo bo nosil breme vojne?

Ko Donald Trump nekaj pove, se svet ustavi – no, vsaj politični krogi v Evropi. Tokrat je njegova napoved, da se ZDA umikajo iz misij v Ukrajini, sprožila val negotovosti. Zahtevati prerazporeditev 100.000 vojakov iz držav, kot sta Bosna in Hercegovina ter Kosovo, je enako, kot da bi odstranili temeljni kamen iz že tako majave stavbe. Kaj to pomeni za regijo? Stabilnost na Balkanu, že desetletja skrbno vzdrževana z mednarodnimi silami, bi se lahko hitro sesula. In Ukrajina? Tam bo vojna z Rusko federacijo očitno postala predvsem evropska skrb.

Trumpov glas, poln samozavesti, je očitno sprožil razburjenje: »Evropa mora sama poskrbeti za svoje dvorišče,« je v svojem slogu poudaril nekdanji predsednik. Čeprav je njegov retorični slog morda všeč njegovim privržencem, pa je za evropske voditelje takšno stališče precej grenko.

Slovenija med črepinjami velikih igralcev

In kaj to pomeni za Slovenijo? Naša država, kot članica zveze NATO, seveda ne more ostati ravnodušna – še manj pa neaktivna. Potencialni scenarij vključuje možnost, da bi slovenski vojaki, ki so trenutno razporejeni v mirovnih misijah na Balkanu, pristali na fronti v Ukrajini. Čeprav uradnih komentarjev s strani slovenske vlade še ni, je jasno, da bi takšna odločitev povzročila burno razpravo tako med državljani kot med političnimi strankami.

Slovenski skeptiki na družbenih omrežjih niso varčevali z besedami: »Naj naši politiki najprej sami oblečejo uniforme in gredo na fronto, preden pošiljajo naše vojake v tuje vojne,« so pripomnili nekateri. S tovrstnimi izjavami se je težko ne strinjati – še posebej v državi, kjer zgodovina narodne vojske še vedno močno odmeva v zavesti prebivalcev.

Trumpov pragmatizem ali brezbrižnost?

Trumpova napoved odpira številna vprašanja. Je to znak nove ameriške politike, ki se osredotoča zgolj na domače interese? Ali gre zgolj za še en primer njegovega značilnega populizma, ki pogosto zavestno ignorira dolgoročne posledice? Njegov predlog, da evropske države same rešijo ukrajinsko krizo, bi lahko pomenil veliko prelomnico – če ne za NATO kot organizacijo, pa zagotovo za prihodnost evropske obrambe.

Evropa se sooča z razcepom. Ali bo prevzela svojo vlogo globalnega akterja in s tem dokazala, da lahko deluje brez ameriškega zaledja? Ali pa bo ta nov razkorak med ZDA in Evropo le še poglobil odvisnost stare celine od Washingtona?

Kaj pa Balkanska stabilnost?

Ne smemo pozabiti, da stabilizacijske sile na Balkanu že leta delujejo kot tamponska cona med številnimi zgodovinskimi in etničnimi napetostmi. Slovenija, ki ima zaradi bližine in zgodovinskih vezi z regijo posebno občutljiv odnos do Balkana, bi lahko občutila posledice destabilizacije v obliki povečanih migracij ali gospodarskih težav.

Zdaj si predstavljajte situacijo, v kateri balkanske države ostanejo brez mednarodnega vojaškega nadzora – kako hitro bi lahko prišlo do obnovitve nekdanjih konfliktov? In medtem ko se Balkan morebiti ponovno potopi v kaos, bi slovenski vojaki varovali vzhodno mejo Evrope.

Slovenija pred dilemo

Slovenski politiki so zdaj pred težko odločitvijo: kako uravnotežiti zahteve zveze NATO z zaščito nacionalnih interesov? Vsaka odločitev bo imela posledice – bodisi na mednarodni ugled Slovenije, bodisi na domače zaupanje v vlado. Zdi se, da je Slovenija ujeta med kladivom in nakovalom, kjer se nacionalna varnost prepleta z globalnimi interesi.

Trump je s svojimi izjavami še enkrat dokazal, da zna presenetiti – in razjeziti. Njegova vizija, da Evropa prevzame večjo vlogo v ukrajinski vojni, postavlja vprašanje: ali smo na to pripravljeni? Slovenija, kot majhna, a strateško pomembna članica NATO, se bo morala kmalu soočiti z resnico, ki je ne moremo zanikati – svet postaja vse bolj razdrobljen, odgovornost pa vse težja.

Napisal: N. Z.

Vir: X, www

Huda nesreča na Polju pri Tržišču, moškega odpeljal helikopter (VIDEO)

SEVNICA – Nesreča na Polju pri Tržišču zahtevala helikoptersko posredovanje

Danes ob 12.56 se je na Polju pri Tržišču v občini Sevnica pripetila resna nesreča, ko je moški srednjih let med delom na strehi stanovanjskega objekta padel in ostal negiben. Po podatkih je bil ob prihodu reševalcev priseben, a ni mogel premikati okončin. Gasilci PGD Sevnica so takoj zavarovali kraj dogodka ter nudili pomoč reševalcem NMP Sevnica pri prenosu poškodovane osebe na varno lokacijo za pristanek helikopterja.

Helikopter Slovenske vojske, ki je priletel iz Maribora v spremstvu ekipe Helikopterske nujne medicinske pomoči (HNMP) Maribor, je poškodovanca prepeljal v UKC Maribor, kjer ga bodo ustrezno oskrbeli. Poškodbe sicer niso bile smrtno nevarne, a je bil zaradi narave padca potreben čim hitrejši prevoz v bolnišnico.

Ponesrečenca so odpeljali s helikopterjem.
Ponesrečenca so odpeljali v UKC Maribor.

Padci s streh ostajajo resna nevarnost

Nesreče, pri katerih ljudje padejo z višine, so pogost vzrok za poškodbe in celo smrt, še posebej med delom na strehah ali gradbiščih. Kljub stalnim opozorilom in preventivnim ukrepom se takšne nesreče še vedno dogajajo. To kaže na nujno potrebo po dosledni uporabi zaščitne opreme in previdnosti pri delu na višini.

Hitra intervencija rešila življenje

Pravočasna in koordinirana akcija gasilcev ter reševalcev je omogočila, da je bil moški hitro oskrbljen in prepeljan v bolnišnico. Zaradi narave poškodbe je bila hitrost prevoza ključna, saj lahko pravočasno ukrepanje bistveno vpliva na izid zdravljenja in okrevanje. Helikopterske nujne medicinske intervencije so pogosto edina možnost, kako hitro dostopati do kraja nesreče in ponesrečenca čim prej prepeljati v ustrezno zdravstveno ustanovo.

Takšne nesreče opozarjajo na pomembnost izvajanja varnostnih ukrepov pri delu na višini. Delavci in domači mojstri bi morali uporabljati ustrezno varnostno opremo, kot so zaščitne mreže, varovalni pasovi in zaščitna ograja, ter se zavedati nevarnosti, ki jih prinaša delo na strehi.

Vir: PGD Sevnica, Slovenska vojska, bralka

Napisal: N. Z.

Slovenska vojska pred prelomno odločitvijo – bo vojaški rok spet obvezen?

V luči napetih geopolitičnih razmer v Evropi in po svetu se znova pojavljajo razprave o ponovni uvedbi obveznega služenja vojaškega roka v več evropskih državah, vključno s Slovenijo. Vojna v Ukrajini in zaostrovanje konfliktov na Bližnjem vzhodu sta sprožila premisleke o obrambnih zmogljivostih držav, ki so v preteklosti ukinile obvezno služenje vojaškega roka. Zdaj pa se zdi, da bi lahko Slovenija sledila zgledu nekaterih držav, ki obvezno služenje že ponovno uvajajo.

Slovenija bi lahko v treh mesecih pripravila pogoje za 5000 nabornikov

Čeprav se Slovenija že leta zanaša na profesionalno vojsko, ki so jo uvedli leta 2003 ob vstopu v zvezo Nato, se že nekaj časa pojavljajo težave z dotokom novega kadra. Slovenska vojska se stara, zanimanje za profesionalno vojaško službo pa je upadlo. Kljub temu ministrstvo za obrambo trenutno nima uradnih načrtov za ponovno uvedbo obveznega služenja, a zakon o vojaški dolžnosti to možnost še vedno omogoča. Če bi varnostne razmere zahtevale takšno odločitev, bi se lahko obvezno služenje ponovno vzpostavilo.

Analiza ministrstva za obrambo je pokazala, da bi lahko Slovenska vojska v primeru politične odločitve v treh mesecih pripravila pogoje za usposabljanje do 5000 vojaških obveznikov letno. Za primerjavo, leta 2003, tik pred ukinitvijo sistema, so usposobili le 1270 nabornikov. Finančne ocene kažejo, da bi uvedba obveznega služenja za 5000 obveznikov stala približno 60 milijonov evrov, kar je približno 0,1 odstotka slovenskega BDP.

Vrnitev obveznega služenja po Evropi

Slovenija ni edina evropska država, kjer potekajo razprave o ponovni uvedbi obveznega vojaškega usposabljanja. Litva in Latvija sta že ponovno uvedli obvezno služenje, podobno načrtujeta tudi Hrvaška in Srbija. Medtem ko ima Hrvaška težave s soglasjem predsednika Zorana Milanovića za uvedbo dvomesečnega vojaškega roka v začetku leta 2024, je Srbija že sprejela odločitve. Tam bodo moški ponovno začeli s 75-dnevnim obveznim služenjem septembra 2025, ženske pa se bodo lahko odločile za prostovoljno služenje.

Tudi druge članice zveze Nato, kot so Estonija, Danska, Finska, Grčija, Norveška, Turčija in druge, že dolgo vzdržujejo obvezno služenje kot del svoje obrambne strategije. Vojna v Ukrajini je jasno pokazala, kako pomembno je imeti usposobljeno in številčno vojsko, kar je eden od glavnih razlogov, da se nekatere države ponovno vračajo k tej obliki obrambne politike.

Težave s kadrom in prihodnost slovenske vojske

V Sloveniji je vse več govoric, da se bo v prihodnjih letih okrepil pritisk za ponovno uvedbo obveznega vojaškega roka, še posebej zaradi pomanjkanja kadra v Slovenski vojski. Kljub temu se ministrstvo trenutno osredotoča na promocijo vojaškega poklica, kar je že prineslo nekaj rezultatov. Po letu 2010 so prvič presegli 300 novozaposlenih vojakov na leto, kar kaže na povečano zanimanje za ta poklic. Kljub temu pa bi lahko obvezno služenje v prihodnosti postalo resna možnost, če bi se varnostne razmere zaostrile.

Zakon o vojaški dolžnosti v Sloveniji še vedno obstaja in omogoča hitro prilagoditev sistema. Vprašanje pa ostaja, ali bi bila politična odločitev in javna podpora dovolj močna, da bi se obvezno služenje ponovno uvedlo.

Napisal: E. K.

Vir: www, Slovenska vojska, Shutterstock

Slovenski vojaki bodo še naprej umirali za “tujo gospodo”, medtem ko je Hrvaška zavrnila sodelovanje v NATO misiji

ZAGREB – Hrvaški predsednik Zoran Milanović je zavrnil sodelovanje hrvaških vojakov v NATO misiji NSATU za podporo Ukrajini. Pojasnil je, da gre za zaščito Hrvaške pred potencialno nevarnostjo vpletenosti v vojni konflikt, katerega konca ni videti.

Njegova odločitev je sprožila številne razprave, saj vlada meni, da bi Hrvaška morala izpolniti svoje zavezništvo v okviru NATO. Predsednik pa se sklicuje na ustavne in nacionalne interese, pri čemer izraža resne pomisleke o posledicah takšnega sodelovanja.

Razlogi za zavrnitev sodelovanja

Milanović je v svoji izjavi poudaril, da Hrvaška ne sme postati vpletena v dolgotrajen vojni konflikt, ki bi lahko eskaliral. “Mnogi veliki konflikti so se začeli z nepremišljenimi misijami podpore, ki so se kasneje razvile v odprte vojne,” je opozoril Milanović. To izjavo je dal v svojem uradnem sporočilu za javnost.

NSATU je misija, dogovorjena na vrhu NATO julija 2024 v Washingtonu, in predvideva podporo Ukrajini skozi urjenje ukrajinskih vojakov. Milanović pa opozarja, da bi takšna misija lahko škodovala nacionalnim interesom Hrvaške, saj bi jo lahko vpletla v širši vojaški konflikt. Po njegovih besedah: “Ne smemo postati del vojaških operacij, ki niso neposredno povezane z obrambo Hrvaške ali njenih zaveznikov,” kar je izpostavil v uradnem nagovoru javnosti.

Nesoglasje med vlado in predsednikom

Hrvaška vlada je predlagala sodelovanje v misiji NSATU kot del širše operacije, potrjene s strani NATO. “Hrvaška mora izpolniti svoje zavezništvo in prispevati k obrambi zaveznikov,” je pojasnil hrvaški obrambni minister v izjavi za medije. Vendar Milanović trdi, da vlada ni pridobila njegovega soglasja, preden je sprejela odločitev o pošiljanju vojakov. To predstavlja kršitev ustave, saj predsednik Republike nosi izključno odgovornost za odobritev takšnih misij. Izjave so povzeli tudi portali, kot so Dubrovački dnevnik in Nezavisne novine.

Vloga NATO in odgovornost Hrvaške

Hrvaška že sodeluje v številnih misijah NATO, kot sta KFOR na Kosovu in SEA GUARDIAN v Sredozemlju, kjer pomaga pri zagotavljanju varnosti v regiji. “Hrvaška kot članica NATO izpolnjuje svoje obveznosti,” je poudaril Milanović v pogovoru z novinarji. Pojasnil je, da je podprl 12 od 13 predlogov za sodelovanje hrvaških vojakov v različnih misijah, kar dokazuje hrvaško zavezanost zavezništvu. Vendar je tokratno zavrnitev sodelovanja utemeljil s tem, da sodelovanje v Ukrajini ni v najboljšem interesu Hrvaške.

Humanitarna podpora Ukrajini

Milanović je jasno izrazil, da podpira humanitarno pomoč Ukrajini in da bo Hrvaška še naprej pomagala žrtvam vojne. “Ukrajina je žrtev ruske agresije in zasluži vso možno podporo, vendar brez neposrednega sodelovanja naših vojakov,” je dejal Milanović v intervjuju za Jutarnji list. Opozoril je, da je kljub ogromni vojaški pomoči, ki jo Ukrajina prejema, konec vojne še vedno nepredvidljiv, kar ustvarja nevarnost za širitev konflikta.

Zakonodajni okvir in vloga saborja

Hrvaška ustava predvideva, da mora predsednik odobriti vsako odločitev o sodelovanju hrvaških vojakov v mednarodnih misijah. Če predsednik zavrne soglasje, lahko vlada od saborja zahteva glasovanje. Za sprejem take odločitve pa je potrebna dvotretjinska večina. Milanović je ob tej priložnosti dejal: “Če bo sabor odločil drugače, bom to spoštoval, vendar vztrajam, da ta misija ni v interesu Hrvaške,” poročajo Dubrovački dnevnik in N1.

Pomen odločitve za Slovenijo in širšo regijo

Čeprav gre za notranjo odločitev Hrvaške, je ta relevantna tudi za Slovenijo in širšo regijo. Tako Slovenija kot Hrvaška sta članici NATO, in Milanovićeva odločitev sproža vprašanja, kako naj manjše države članice uravnotežijo svoje zavezništvo s skrbjo za lastne nacionalne interese. Hrvaška odločitve ne more sprejeti brez odobritve saborja, kar povečuje politično občutljivost tega vprašanja.

Zoran Milanović se je odločil, da Hrvaški ne dovoli sodelovanja v misiji NSATU, kar je utemeljil z zaščito nacionalnih interesov. “Naša naloga je zaščititi Hrvaško pred vojnim konfliktom in ohraniti mir v regiji,” je poudaril predsednik. Ta odločitev odpira pomembne razprave o vlogi manjših držav članic NATO v trenutnih krizah in njihovem prispevku k skupni obrambi. Hrvaška bo še naprej pomagala Ukrajini, vendar predvsem na humanitarni ravni, brez neposredne vojaške vpletenosti.

Napisal: N. Z.

Vir: www, IG

Poslanka na omrežju X: “Romi v Brežicah pretepli vojake Slovenske vojske!”

V generalštabu potrdili incident.

CERKLJE NA DOLENJSKEM – „Romi pretekli teden pretepli več pripadnikov Slovenske vojske v Cerkljah ob Krki. Policija in Slovenska vojska, zakaj javnost ni obveščena o tem, da so se Romi spravili tudi na vojake in pri tem uporabili celo solzivec za živali?! Ste storilce ujeli? Ste sprožili postopke? Kdo je odgovoren za prikrivanje informacij?! Sledi poslansko vprašanje,“ je na omrežju X zapisala poslanka Anja Bah Žibert.



Kaj pravi vojska?

Slovenska vojska je za Metropolitan potrdila incident, v katerem nihče ni bil poškodovan, se pa je zgodil  izven vojašnice in izven delovnega časa pripadnikov slovenske vojske.

Napadli policiste

Avgusta letos so v Ribnici, kjer so med prijetjem mladoletnega voznika, ki se ni ustavil na zahtevo policije, nekateri Romi napadli policiste. Policija je mladoletnika ustavila zaradi kršitve cestnoprometnih predpisov, vendar je ta skupaj s sopotnikom pobegnil. Ko so ga policisti ujeli in pričeli s postopkom, so jih napadli domačini, med njimi tudi Romi, z udarci, odrivanjem in grožnjami. V incidentu sta bila dva policista lažje poškodovana. Policija je kasneje aretirala tri osebe, ki so sodelovale pri napadu, in zoper njih vložila kazenske ovadbe. Incident je v slovenski javnosti dvignil veliko prahu, saj napetosti med Romi in domačini v regijah, kot sta Ribnica in Kočevje, že nekaj časa naraščajo​. Policija poudarja, da deluje v skladu z zakonodajo in da so postopki za zagotavljanje javnega reda nujni, vendar so napetosti na teh območjih pogosto povezane z globljimi socialno-ekonomskimi težavami, kot so pomanjkanje osnovnih dobrin (voda) in diskriminacija, kar vodi v konflikte​(

Problematika v Posavju

Romi v Brežicah in širše v Posavju so pogosto del občutljivega družbenega vprašanja, ki zajema različne teme, od socialne izključenosti, kriminala, do policijskih intervencij in incidentov. Romi so ena izmed najbolj marginaliziranih skupin v Sloveniji, kar včasih privede do napetosti med lokalnim prebivalstvom in romsko skupnostjo.

Incidenti, povezani z Romi v Brežicah in Posavju, so v preteklosti vključevali različne oblike kriminala, ki so pogosto medijsko izpostavljeni. Lokalni prebivalci in romska skupnost imajo včasih različne poglede na dogajanje, kar prispeva k napetostim. Policija pogosto posreduje pri incidentih, ki vključujejo motenje javnega reda, prepire ali nasilne konflikte.

Nekateri incidenti so bili tudi široko odmevni v medijih in so sprožili razprave o integraciji Romov, pomanjkanju dostopa do osnovnih dobrin in zaposlitve, pa tudi o vlogi države in lokalnih oblasti pri reševanju teh težav. Kljub težavam obstajajo tudi številne iniciative za izboljšanje življenjskih pogojev Romov in zmanjšanje napetosti znotraj skupnosti.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: www