Gredo Slovenske železnice zares v roke Čehom?
Pred tremi leti, natančneje 20. januarja 2022, sta Slovenske železnice (SŽ) in češka družba EP Logistics International (EPLI) sklenili partnerstvo ter ustanovili skupno podjetje SŽ EP Logistika. SŽ so prispevale 51-odstotni delež s stvarnim vložkom, medtem ko je EPLI vložila približno 60 milijonov evrov in pridobila 49-odstotni delež. Čeprav imajo SŽ večinski delež, se pojavljajo vprašanja glede dejanskega nadzora nad podjetjem. O tem poročajo na portalu Info360.si.
Struktura upravljanja
V upravi SŽ EP Logistika sedijo trije predstavniki EPLI, vključno s predsednikom, ter dva predstavnika SŽ. To pomeni, da operativne odločitve sprejemajo Čehi. V šestčlanskem nadzornem svetu so trije predstavniki SŽ in dva EPLI, vendar je za sprejemanje odločitev potrebna večina petih glasov, kar pomeni, da SŽ brez soglasja EPLI ne morejo uveljaviti svojih sklepov.
Mnenja strokovnjakov
Dr. Borut Bratina, strokovnjak za korporativno pravo, meni, da je takšna ureditev nenavadna. Po njegovem mnenju so SŽ prodale manjšinski delež, a kupcu dale upravljavske pravice večinskega lastnika, kar pomeni, da ima Slovenija večinski delež le na papirju, upravljavske pravice pa so bile očitno predane.
Po drugi strani Gabriel Škof, predsednik nadzornega sveta SŽ, trdi, da SŽ še vedno uresničujejo vse svoje pravice in interese. Poudarja, da imajo v primeru nedoseganja soglasja pri ključnih zadevah SŽ odločilni glas ter da so za določene odločitve potrebna soglasja poslovodstva in nadzornega sveta SŽ ter Slovenskega državnega holdinga (SDH).
Finančni vidiki
Pol leta po ustanovitvi je EPLI od SŽ EP Logistika najela posojilo v višini 38,43 milijona evrov po 1-odstotni obrestni meri. Poleg tega je SŽ EP Logistika izplačala vmesne dividende v višini 6,9 milijona evrov, od katerih je polovica pripadla EPLI. Načrtovan je tudi nakup 30 lokomotiv v vrednosti 150 milijonov evrov, pri čemer naj bi več kot polovico financirali s posojili.
Čeprav imajo SŽ formalno večinski delež v SŽ EP Logistika, trenutna struktura upravljanja in finančne transakcije kažejo na to, da ima češki partner EPLI pomemben vpliv na operativne in strateške odločitve podjetja. To odpira vprašanja o dejanskem nadzoru in koristi za slovensko stran v tem partnerstvu.
Pripravil: N. Z.
Vir: info360.si, www
Slo. železnice stotisoče € za novoletno zabavo, najeli to znano estradnico – vse iz našega ‘mošnjička’
LJUBLJANA – Prednovoletne zabave so prijetna tradicija. Nekaj hrane, par šal, priložnost za to, da šef pokaže človeško plat, in morda celo ples, če je volja. No, v Slovenskih železnicah so letos očitno mislili drugače – zakaj ne bi namesto skromnega druženja ustvarili dogodka, o katerem bo govorila cela država? In tako je nastop turbofolk kraljice Sandre Afrike postal vroča tema, ne zaradi njene glasbe, ampak zaradi neverjetnih 351.500 evrov, kolikor je stala celotna zabava.
Strošek, ki ga ni mogoče spregledati
Priznajmo si, prednovoletna srečanja so povsod – od manjših pisarniških pogostitev z domačim pecivom in kuhanim vinom do razkošnih sprejemov v največjih dvoranah. Ampak ko se v državnem podjetju – torej pri organizaciji, ki razpolaga z javnim denarjem – spregovori o takšnih vsotah, zadeva hitro postane javno dobro. Slovenske železnice so za ta dogodek najeli Gospodarsko razstavišče, poskrbeli za prevoze, varovanje, pogostitev in nenazadnje, Sandro Afriko – pravo magnetno ime, ki pri mnogih sproža vprašanja, če so bile prioritete postavljene na pravo mesto.
Zamisel je bila sicer jasna – »Dogodek je bil zahvala našim zaposlenim, ki so ključni del podjetja,« so zapisali pri Slovenskih železnicah. Lepo in prav. Ampak, ali so za to res potrebovali turbofolk zvezdnico, katere videz na odru je, milo rečeno, bolj vroč kot januar na Maldivih? In ali je res nujno, da zahvalno gesto za trdo delo spremlja tako visoka cena? 351.500 evrov je približno toliko, kot znaša letna plača sedmih povprečnih železničarjev. Če znesek razdelimo med vseh 4.000 prisotnih, pridemo do približno 88 evrov na osebo – kar je že dovolj za solidno večerjo v ljubljanski restavraciji.
Sandra Afrika: Razvedrilo, ki deli Slovenijo
In kdo je Sandra Afrika, ki je razvnela železničarsko publiko? Srbkinja, znana po hitih, ki so popularni na vsakem balkanskem veselju, in po provokativnem slogu, ki očitno ni bil težava za vodstvo železnic. “Še nikoli nismo imeli tako dobre zabave,” je komentiral eden od udeležencev. Pa vendar – je bilo nujno, da podjetje v 100-odstotni državni lasti najame ravno izvajalko, ki je znana po tem, da bolj kot mikrofon pritegne njena odrska podoba?
Če vprašamo vodilne v Pošti Slovenije, je odgovor jasen: ne, ni nujno. Tam novoletne zabave letos sploh ni bilo. “Zaradi razpršenosti zaposlenih in velikih stroškov nismo organizirali zaključnega dogodka,” so suhoparno pojasnili pri Pošti, poroča Info360.si.
V iskanju prioritet: Naložba v zaposlene ali napačna odločitev?
Tu se pojavi ključno vprašanje: kje je meja? Slovenske železnice so v letu 2023 ustvarile 695 milijonov evrov prihodkov, kar je vsekakor impresivno. Toda ali dobri poslovni rezultati res opravičujejo razsipništvo? Tudi v zasebnih podjetjih morajo direktorji paziti na stroške – zakaj bi bilo pri državnih podjetjih drugače?
Če bi ta sredstva vložili v infrastrukturo – morda obnovili nekaj postaj, dodali klopi za čakajoče ali vsaj modernizirali vozni park – bi to dejansko koristilo tako zaposlenim kot potnikom. Namesto tega smo dobili novoletni žur, ki bo nekaterim ostal v lepem spominu, drugim pa kot grenka opazka o tem, kako daleč smo od švicarskih železnic, o katerih pogosto sanjamo.
Primerjali smo: pot z vlakom od Novega mesta do Ljubljane je leta 1980 trajala 1 uro in 20 minut, danes pa …
Javno mnenje: Glas ljudstva ni bil enoten
Na družbenih omrežjih so se kresala mnenja. Nekateri so zagovarjali dogodek kot zasluženo nagrado, spet drugi so bili kritični. »Če se že zahvaljujejo zaposlenim, naj to storijo tako, da bo smiselno in dostojanstveno, ne pa s cirkusom,« je zapisal uporabnik Twitterja. Tudi ekonomisti niso ostali tiho. Dr. Marko Novak, znani kritik državnega trošenja, je poudaril: “Takšne odločitve niso vprašanje morale, ampak vodenja. Če se denar znajde v napačnih rokah, postanejo prioritete nejasne.” (Vir: Info360.si)
Zabava, ki je dražja od vtisov
Za konec: bilo je glasno, bilo je razkošno in zagotovo nepozabno. Zaposleni na Slovenskih železnicah so se zabavali, medtem ko javnost še vedno prebira o vrtoglavih stroških. In čeprav je Sandra Afrika na odru morda prepevala “Neko će mi noćas napraviti sina,” je bolj verjetno, da so ji naredili samo bogat zaslužek.
Vprašanje ostaja odprto: kdo bo prižgal rdečo luč za prihodnje zabave?
Vir: X, www
Napisal: N. Z.
Tu so šokantne podrobnosti nesreče pri Rakitniku, takrat umrla 2 delavca, 2 poškodovana
RAKITNIK – Tragedija na slovenskih tirih: Kriminalisti razkrili šokantne podrobnosti nesreče
Soočenje z odgovornostjo na Slovenskih železnicah
Kriminalisti Policijske uprave Koper so zaključili preiskavo železniške nesreče, ki se je zgodila 21. decembra 2023 pri Rakitniku. V nesreči, ki je pretresla slovensko javnost, sta življenje izgubila dva delavca, ki sta opravljala vzdrževalna dela, hudo poškodovan je bil še en delavec, eden pa lažje. Preiskava razkriva presenetljive podrobnosti in opozarja na morebitne sistemske pomanjkljivosti v varnostnih protokolih Slovenskih železnic (SŽ).
Tragičen dogodek in njegove posledice
Nesreča se je zgodila ob 9:16 zjutraj, ko je lokalni potniški vlak, ki je vozil na redni progi med Ljubljano in Sežano, v nepreglednem kamnitem useku trčil v skupino delavcev SŽ. Ti so na omenjenem delu proge opravljali redna vzdrževalna dela, medtem ko je vlak kljub opozorilom z veliko hitrostjo prešel območje. Zaradi trčenja sta dva delavca utrpela smrtne poškodbe, en je bil hudo ranjen, en pa jo je odnesel z lažjimi poškodbami. Na vlaku ni bil poškodovan nihče od potnikov, čeprav je materialna škoda na delovni opremi in vlaku precejšnja.
Vprašanja o varnosti in odgovornosti
Po zaključeni preiskavi so kriminalisti na Okrožno državno tožilstvo v Kopru vložili kazensko ovadbo zoper tri osebe, zaposlene pri SŽ, zaradi suma ogrožanja varnosti v javnem prometu. Gre za kršitev 325. člena Kazenskega zakonika (KZ-1), ki določa kazen zapora do osmih let za ogrožanje javnega prometa, če je bila ogrožena varnost zaradi malomarnosti ali kršitev varnostnih pravil. Ali so bile upoštevane vse potrebne varnostne smernice in kdo bo odgovarjal za kršitve? Težko je zanikati, da nesreča vzbuja številna vprašanja o varnosti in delovnih protokolih v železniškem sektorju.
Kako je mogoče, da so delavci delali na progi brez ustreznega varovanja? Zakaj niso bile uvedene dodatne varnostne mere, ki bi preprečile nesrečo? To so vprašanja, ki jih bodo morali odgovorni pri SŽ nujno nasloviti v prihodnje, saj je ta nesreča razkrila resne vrzeli v sistemu.
Zakonodaja in varnostni protokoli
Kazenski zakonik jasno določa, da je kršitev varnostnih protokolov v javnem prometu kaznivo dejanje, za katerega je zagrožena visoka kazen. Železniški promet ima zaradi svoje narave visoke zahteve glede varnosti, saj je v primeru napak tveganje za smrtne žrtve in hude poškodbe izjemno veliko. Po mnenju poznavalcev, ki so zadevo spremljali, se zdi, da je prišlo do sistemske napake, saj “nesreče ni povzročil le posamezni uslužbenec, temveč pomanjkanje ustreznega nadzora in varovanja.” (poroča Dnevnik).
Ali lahko Slovenske železnice zagotovijo varnost svojih zaposlenih?
Ta tragična nesreča sproža pomembno vprašanje o tem, kako bo SŽ v prihodnje izboljšala varnost in nadzor nad delovnimi procesi na tirih. Po nesreči so se namreč pojavile skrbi, da zaposleni pri železnicah niso dovolj zaščiteni pri izvajanju svojih delovnih nalog, kar je nesprejemljivo. Tveganje nesreč in pomanjkljiv nadzor nad delovišči lahko privedeta do nadaljnjih zapletov v železniškem sektorju. Javnost upravičeno pričakuje konkretne korake za izboljšanje varnosti delavcev in potnikov.
Odgovorni v Slovenskih železnicah bi morali biti pripravljeni na vprašanja javnosti o tem, kako so vnesli izboljšave v varnostne protokole. Ob tovrstnih nesrečah se poraja vprašanje, ali SŽ vlagajo dovolj v varnostne standarde, nadzor in usposabljanje svojih delavcev. Ta nesreča je namreč opozorilo, da so lahko posledice kršenja varnostnih protokolov izjemno hude. Čeprav so proti zaposlenim že vložene kazenske ovadbe, se zdi, da kazenska odgovornost posameznikov ne bo dovolj za temeljne spremembe v sistemu.
Kaj pa v prihodnje?
Ta primer je opozorilo, da morajo SŽ nujno preučiti svoje varnostne smernice in poskrbeti, da so delavci na terenu zaščiteni pred nevarnostmi. Tragični dogodek pri Rakitniku je razkril, kako ranljivi so delavci pri izvajanju svojih nalog, če varnostni sistemi ne delujejo. SŽ bi morale izboljšati komunikacijo med nadzorniki in delavci, vzpostaviti strožje varnostne ukrepe ter povečati nadzor nad delovišči. Tako bodo lahko zaščitile svoje zaposlene in preprečile prihodnje nesreče.
Vir: Policijska uprava Koper, www
Napisal: N. Z.
Aleksander Čeferin vpleten v kriminalni posel?!
LJUBLJANA – Predstavljamo večplastno zgodbo o obtožbah, ki se vrtijo okoli Aleksandra Čeferina, predsednika UEFE, in Miloša Njegoslava Milovića, nekdanjega svetovalca za varnost, o kateri so poročali pri portalu Domovina in drugod. Njuna domnevna vpletenost v kriminalni posel, povezan s Slovenskimi železnicami, je sprožila val govoric in špekulacij, ki jih preiskujejo. (Vir: Domovina)
Miloš Milović in obtožbe o fiktivnih poslih
Miloš Njegoslav Milović je bil vpleten v fiktivni posel obnove kočevske železniške proge, v katerem so tri osebe domnevno prisvojile okoli 400.000 evrov. Po navedbah tožilstva sta bila dva vpletena že pravnomočno obsojena, medtem ko je bil Milović obsojen nepravnomočno, kot poroča Siol.net. Milović trdi, da so bila sredstva v resnici namenjena drugim osebam, vključno z Aleksandrom Čeferinom. Odvetniška pisarna Čeferin je te obtožbe zavrnila kot nerealne in neutemeljene.
Milović, znan po svojih povezavah z vplivnimi slovenskimi politiki, med njimi z Robertom Golobom, predsednikom vlade, in nekdanjim ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, je bil svetovalec za varnost in je bil v preteklosti vpleten v več pomembnih poslov, kot navaja N1info.si.
Ali gre za načrtno diskreditacijo ali resnično korupcijo?
Obtožbe proti Čeferinu se pojavljajo v času, ko se je Milović soočil s kazenskimi obtožbami in obsodbo. Po njegovih besedah naj bi odvetniška pisarna Čeferin poskušala manipulirati s sodnim sistemom, da bi zaščitila Čeferina pred preiskavo, ravno v času, ko je kandidiral za predsednika UEFE. Milović trdi, da so mu obljubili “imuniteto” pred sodnim pregonom, če bo sprejel krivdo za fiktivni posel in zaščitil Čeferina, poroča Nova24TV.
Čeferinova stran vztrajno zavrača obtožbe, ki jih označuje za lažne in kot poskus diskreditacije njegovega imena. Njegova odvetniška pisarna poudarja, da nikoli ni bila vpletena v nobeno nezakonito dejanje, kar potrjujejo tudi odsotnost formalnih sodnih postopkov proti njemu v povezavi s temi obtožbami.
Povezave s slovenskimi politiki
Milović je imel tudi tesne vezi s slovenskim političnim vrhom. Svetoval je premierju Robertu Golobu, prav tako pa je imel pomembno vlogo pri varovanju nekaterih članov vlade, vključno z ministrom za zdravje Danijelom Bešičem Loredanom. Njegove povezave s politiko so bile pogosto predmet kritik in sumničenj, saj je bil vpleten tudi v posle z več energetskimi podjetji, kot je GEN-I, ko ga je vodil Golob.
Odmev na javnosti in medijih
Obtožbe proti Aleksandru Čeferinu in njegova vpletenost v posel, povezan z Milovićem, so v Sloveniji povzročile precejšnje razburjenje. Mediji, kot so Nova24TV in Požareport, so obravnavali Milovićeve trditve in preiskovali njegovo vlogo v slovenski politični in gospodarski sceni. Kljub temu pa so nekateri novinarji opozorili, da so v Sloveniji nekatere teme, kot je ta, cenzurirane, kar dodatno spodbuja teorije zarot, poroča Nova24TV.
Zgodba brez zaključka
Čeprav Milović vztraja pri svojih obtožbah, uradni postopek proti Aleksandru Čeferinu še vedno ni bil sprožen. Tožilstvo je do sedaj zavrnilo vse trditve, da bi bil Čeferin kakorkoli povezan s kaznivimi dejanji, povezanimi z Milovićem. Milović, ki je bil že kaznovan, vztraja, da bo nadaljeval boj za pravico, medtem ko Čeferin ohranja svoj mednarodni ugled na čelu UEFE.
Milovićeve obtožbe mečejo senco dvoma nad pravičnost slovenskega pravosodnega sistema, še posebej glede na njegove tesne povezave z visokimi političnimi osebnostmi. Ali bo ta zgodba končana ali pa bo izbruhnila nova preiskava, bo pokazal čas.
Napisal: N. Z.
Vir: www, X
Obsežna vzdrževalna dela na slovenskih železnicah: Zapore in nadomestni prevozi v avgustu in septembru
Poletni meseci prinašajo obsežna vzdrževalna dela na slovenskih železnicah, ki bodo vplivala na številne proge in zahtevala organizacijo nadomestnih prevozov. Med ključnimi projekti so popolne zapore prog in nadomestni avtobusni prevozi na gorenjski, primorski in zasavski progi, kar bo vplivalo na potnike vse do začetka septembra.
Med 19. avgustom in 1. septembrom bo gorenjska proga popolnoma zaprta med postajama Ljubljana Šiška in Kranj. V tem času bodo vsi vlaki nadomeščeni z avtobusnimi prevozi, kar bo vplivalo na številne potnike. Dodatno bo med 24. in 25. avgustom podaljšana zapora med Kranjem in Karavankami, kar bo zahtevalo popolno organizacijo nadomestnih prevozov na celotni progi.
Na primorski progi že potekajo obsežna dela v predorih med Pivko in Gornjimi Ležečimi, ki bodo trajala do 31. avgusta. Ta dela vplivajo na lokalni potniški promet, pri čemer so številni vlaki nadomeščeni z avtobusnimi prevozi. Septembra bodo dela nadaljevali z zaporo med Rakekom in Postojno, ki bo trajala od 7. do 18. septembra.
Med 23. in 25. avgustom, 30. avgustom in 1. septembrom ter med 13. in 15. septembrom bodo potekale zapore na zasavski progi med Zagorjem ob Savi in Savo zaradi obnove opornega zidu, ki je bil poškodovan med lanskim zemeljskim plazom. V tem obdobju bo proga odprta le po enem tiru, zato bodo organizirani nadomestni avtobusni prevozi.
Slovenske železnice se zavedajo, da takšna dela prinašajo nevšečnosti za potnike, zato se trudijo z obveščanjem in prilagajanjem prevoznih storitev. Prenovljena spletna stran Slovenskih železnic in obvestilne table na postajah bodo potnikom v pomoč pri spremljanju sprememb in organizaciji poti. Potnikom svetujejo, naj se o morebitnih spremembah obvestijo tik pred odhodom.
Čeprav večina del poteka med poletnimi meseci, ko je obremenitev z dnevnim prometom manjša, bo septembra, ko se poveča število dnevnih migrantov, pomembno, da so dela zaključena in da se promet normalizira. Kljub temu se bodo septembra nadaljevala manjša dela na drugih odsekih, vključno s koroško progo in progo med Mariborom in Šentiljem.
Potnikom svetujemo, da redno spremljajo obvestila in se pripravijo na morebitne spremembe, saj lahko takšna dela prinesejo nepredvidene zamude ali spremembe v prometu.
EK; Slovenske železnice, Pexels