Slovensko vinogradništvo pred velikimi izzivi zaradi rekordno slabe letine
Leto 2024 je prineslo eno najslabših letin grozdja v zadnjih letih. Po podatkih Združenja slovenskih vinarjev, ki deluje v okviru Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, je letošnji pridelek v povprečju za tretjino manjši od petletnega povprečja. Na nekaterih območjih, kot so Bizeljsko in Kras, je izpad pridelka celo do 70-odstoten.
Zlata trsna rumenica in vremenski ekstremi udarili po pridelku
Na količino pridelanega grozdja so poleg izjemnih vremenskih razmer vplivale tudi bolezni, predvsem zlata trsna rumenica, ki je dodala svoj udarec že tako zahtevnim pogojem. Letos so vinogradniki trpeli zaradi spomladanske pozebe, močnih deževij in vročinskih valov, kar je vse skupaj povzročilo drastično zmanjšanje količine grozdja.
Posamezni vinorodni okoliši so še posebej močno prizadeti. Na Primorskem in v Vipavski dolini beležijo izpad do 50 odstotkov, medtem ko so na Krasu in v Posavju vinogradi doživeli katastrofalne razmere s celo do 60-odstotnim zmanjšanjem pridelka.
Posledice za slovenske vinarje
Slovenski vinarji so v težki situaciji, saj se poleg zmanjšanega pridelka soočajo z nevarnostjo izgube tržnih deležev na domačem trgu. Zaradi preobilice vina v Evropski uniji in potencialno nižjih cen uvoza, obstaja tveganje, da bodo slovenski vinarji izrinjeni s trgovskih polic.
“Če izgubimo domači trg, bo to za slovensko vinogradništvo usodno,” opozarjajo vinarji, ki pozivajo vlado, naj zagotovi finančno pomoč za sektor, ki je za Slovenijo izjemnega pomena tako za razvoj turizma kot za ohranjanje obdelanega podeželja.
Potreba po dolgoročni podpori vinogradništva
Slovensko vinogradništvo se že nekaj let sooča z izzivi, kot so zmanjševanje vinogradniških površin, negotovost glede prihodnjih ukrepov za omejevanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev in vse bolj nepredvidljive vremenske razmere. Vinarji poudarjajo, da je potrebno oblikovati sistemske rešitve za dolgoročno podporo vinogradniškega sektorja. Prav tako pozivajo k doslednemu nadzoru pridelave grozdja in vina, da bi preprečili ponarejanje porekla.
Kaj sledi?
Vinarji si prizadevajo, da bi se z državo dogovorili za bolj strukturirane ukrepe, ki bi zajemali podporo pri obvladovanju bolezni, kot je zlata trsna rumenica, ter pomoč pri ohranjanju delovnih mest in promociji slovenskega vina na tujih trgih. Ministrstvo za kmetijstvo se zaveda težav in zagotavlja, da bodo vinogradniki še naprej deležni podpore, zlasti pri vzdrževanju in obnovi vinogradov.
Letošnja slaba letina predstavlja velik izziv za slovensko vinogradništvo, ki si bo moralo po tej krizi opomoči s pomočjo države in strateškimi ukrepi za prihodnost.
Napisal: E. K.
Vir: Združenje slovenskih vinarjev, Freepik