3,4 milijona prijav za eno službo – kaj Kitajce žene v javni sektor?
PEKING: “Železna skleda riža” – stabilnost ali zabloda?
Nacionalni izpit za javno upravo, znan kot guokao, je znova privabil množico mladih Kitajcev – letos rekordnih 3,4 milijona. Je to res vstopnica v svet stabilnosti, ugleda in varnosti ali le idealizirana predstava, ki bo razočarala marsikaterega sanjača?
Guokao: tradicija, ki vzbuja občudovanje in strah
Ko se na Kitajskem omeni “železna skleda riža”, se mnogim nariše podoba življenja brez stresa, z zajamčenim dohodkom in varnostjo do upokojitve. Pa je res vse tako idealno? Nacionalni izpit guokao, ki je danes sinonim za meritokracijo, ima korenine v cesarskem sistemu državnih preizkusov, starim več kot dva tisoč let. Takrat so izbranci dobesedno prisegali zvestobo cesarju – danes pa stabilnosti.
A če je cesar nekoč ponujal službe brez konkurence, se danes za eno delovno mesto poteguje kar 86 ljudi. Letos je bilo na voljo 39.700 mest – številka, ki bledi ob 3,4 milijona prijavljenih. Kar nekaj razočaranih bo tako ostalo na obrobju sistema, vprašanje pa je, ali si bodo sploh kdaj opomogli od poraza.

Mit o stabilnosti – koliko je vreden?
V času, ko Kitajska prestaja hude gospodarske pretrese – od nepremičninske krize do dolgov lokalnih oblasti – mnogi v javnem sektorju iščejo varno zatočišče. Stabilnost, ki naj bi jo ponujala “železna skleda riža”, je sicer privlačna, vendar je marsikdaj zgolj iluzija.
Iz pokrajin, kot je Guizhou, prihajajo poročila o zamudah pri plačah, celo mesečnih izpadih dohodka. 4000 juanov na mesec? To je vse? Kot je za Reuters pojasnil profesor sociologije: “Sedanja generacija diplomantov ni izkusila množičnih odpuščanj iz 90. let prejšnjega stoletja, zato imajo povsem nerealno predstavo o stabilnosti v javnem sektorju.”
Toda kaj jih žene? Po mnenju mnogih predvsem socialni ugled – priložnost, da se pohvalijo z nazivom javnega uslužbenca in uživajo privilegije, ki jih ta naziv prinaša. Ironija? Tisti privilegiji danes bledijo, vendar to ne odvrne množic.
Zakaj guokao še vedno privablja?
Pravijo, da “upanje umre zadnje”. Morda je prav to razlog, da 24-letna Klaire, ena izmed letošnjih kandidatov, ni oklevala. Kot je povedala za Reuters, je bila priča odpuščanju kolegov med pripravništvom v tehnološkem podjetju. Njena odločitev je bila jasna: “Nočem več tveganja.” Devet ur na dan je posvetila učenju in za inštrukcije odštela 980 juanov – približno 130 evrov. Pri tem ji ni pomagalo niti dejstvo, da pozna javne uslužbence, ki že mesece niso prejeli plače.
Takšne zgodbe kažejo, kako močno je delo v javni upravi vpet v kolektivno zavest. Kljub težavam mladi še vedno vidijo guokao kot priložnost za izhod iz nestabilnega zasebnega sektorja. Je to naivno? Morda – a v situaciji, kjer izbire primanjkuje, se mnogi raje odločijo za iluzijo kot pa za neizbežno resnico.
3.4 Million Candidates Aim for China’s Government Positions Through Guokao #China #Guokao https://t.co/Gj8aTaqceq
— About Insider (@aboutinsidercom) November 2, 2024
Kontrast med tradicijo in realnostjo
Guokao je trdno zasidran v zgodovini. Meritokratski pristop, ki so ga uvedli že cesarji dinastije Han, je bil v tistih časih radikalen: funkcije niso bile več dedne, temveč pridobljene z znanjem. Toda danes, ko so zahteve izjemno visoke in so delovna mesta pogosto podplačana, se mnogi sprašujejo, ali sistem še vedno služi svojemu namenu.
Primerjajmo: leta 2014 je bilo za 22.000 delovnih mest prijavljenih 1,4 milijona kandidatov. Število kandidatov se je od takrat več kot podvojilo, število delovnih mest pa ostaja skoraj nespremenjeno. Je to res znak sistema, ki deluje?
Kam pelje prihodnost?
Kitajska vlada se sooča s perečim vprašanjem: kako ustvariti stabilne zaposlitvene priložnosti, ne da bi še bolj obremenila že tako zadolženo državno blagajno? Profesor Alfred Vu z Nacionalne univerze v Singapurju opozarja, da bodo oblasti verjetno nadaljevale s širjenjem javnega sektorja, a pri tem zanemarile ključne reforme. “Sedanje vodstvo raje igra na karto stabilnosti kot pa na dolgoročne spremembe,” pravi.
A tudi to ima svojo ceno. Zadolženost lokalnih oblasti, znižanje državnih prihodkov in stagnacija gospodarstva so opozorila, ki jih ne gre spregledati. Čeprav se mnogi še vedno zanašajo na “železno skledo riža”, ta vse bolj poka – in morda bo nekoč dokončno počila.
Guokao – simbol upanja ali preteklosti?
Kljub vsem težavam guokao ostaja močan simbol tradicije in priložnosti. Mladi Kitajci, prežeti z idealizmom, se morda ne zavedajo vseh pasti, a vztrajanje pri tem sistemu kaže, kako globoko je zakoreninjena želja po stabilnosti.
Kaj bo prinesla prihodnost? Morda reforme, morda še večjo krizo. A eno je gotovo – “železna skleda riža” bo še naprej navdihovala, razočarala in delila mnenja.
Napisal: N. Z.
Vir: RtvSlo.si, Reuters