LJUBLJANA – Zagotovljena vdovska pokojnina je ponovno realnost! S 1. januarjem 2025 je v veljavo stopila novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2N), ki vdovam in vdovcem vrača pomembno pravico. Gre za spremembo, ki bo precej olajšala življenje tistim, ki prejemajo vdovsko pokojnino in hkrati svojo starostno, predčasno ali invalidsko pokojnino – a jim skupni znesek ne zagotavlja dostojnega življenja.

Ključna novost? Rok za oddajo vloge je podaljšan do 31. decembra 2026. To pomeni, da imajo vsi upravičenci dovolj časa, da poskrbijo za svoj dohodek, poroča ZPIZ.

Kdo je upravičen do zagotovljene vdovske pokojnine?

Pogoji? Precej jasni:

• Ste že prejemnik vdovske pokojnine in imate hkrati pravico do starostne, predčasne ali invalidske pokojnine.
• Vaš skupni dohodek ne dosega višine zagotovljene pokojnine.
• Vlogo vložite pri ZPIZ do 31. decembra 2026.

Ampak – kaj pa, če prejemate pokojnino iz tujine? Tudi v tem primeru se prejemki upoštevajo, zato boste morali priložiti dokazila o njihovem znesku.

Koliko znaša zagotovljena vdovska pokojnina?

Od 1. januarja 2024 znaša zagotovljena pokojnina 744,15 evra na mesec. To pomeni, da nihče, ki izpolnjuje pogoje, ne bi smel prejemati manj od tega zneska.

Kako se izračuna? Preprosto – sešteje se vaša lastna pokojnina in osnova za vdovsko pokojnino, dokler skupni znesek ne preseže zgornje meje.

Kako poteka postopek?

Prijava ni zapletena –

• Oddate vlogo pri ZPIZ (osebno, po pošti ali prek e-uprave).
• Če ste že zaprosili za vdovsko pokojnino in še čakate na odločitev – ni treba vlagati nove vloge.
• Prejemniki tujih pokojnin morajo predložiti dokazila o zneskih, ker bodo vključeni v izračun.

Zakaj je ta sprememba tako pomembna?

Socialna varnost starejših je v Sloveniji že dolgo pereča tema. Strokovnjakinja za pokojninsko pravo, dr. Marija Novak, je za STA izpostavila: “To je ključen korak v smeri bolj pravičnega in socialno naravnanega pokojninskega sistema.” Opozarja, da je novela odgovor na dolgoletne anomalije, ki so marsikatero vdovo ali vdovca potisnile pod prag revščine.

Tudi sindikati so zadovoljni, a poudarjajo, da je treba iti še dlje. “To je dober korak, a še vedno je veliko upokojencev, ki prejemajo prenizke pokojnine za dostojno življenje,” je za Delo komentiral predstavnik Sindikata upokojencev Slovenije.

Kaj sledi?

V prihodnjih mesecih bo ZPIZ izvajal informativne kampanje. Njihov cilj? Da nihče, ki je upravičen do te pokojnine, ne ostane brez nje zgolj zato, ker ni vedel, da mu pripada.

Vlada medtem napoveduje nadaljnje preglede pokojninskega sistema, pri čemer je ključno vprašanje – ali bodo pokojnine v prihodnosti sploh vzdržne?

In kar je najpomembneje – če izpolnjujete pogoje, ne odlašajte z oddajo vloge. Rok je 31. december 2026, a prej ko se prijavite, prej boste dobili denar.

Kje dobiti dodatne informacije?

Za vse, ki želijo več podrobnosti, so informacije na voljo na spletni strani ZPIZ (www.zpiz.si) ali preko brezplačne telefonske številke ZPIZ. Prav tako se lahko osebno oglasite na eni izmed njihovih območnih enot.

Ste vi ali vaš bližnji upravičeni do zagotovljene vdovske pokojnine? Delite ta članek naprej – morda komu pomaga!

Pripravil: N. Z.

Vir: ZPIZ, STA, Delo, Gov.si

Danes je za slovenske upokojence poseben dan, saj so na svoje bančne račune prejeli februarske pokojnine, ki so zaradi nedavne redne uskladitve višje za 4,5 odstotka. To pomeni, da bodo prejemniki pokojnin odslej prejemali višje zneske, kar bo pozitivno vplivalo na njihov življenjski standard.

Formula za uskladitev pokojnin

Redna uskladitev pokojnin temelji na formuli, zapisani v sistemskem pokojninskem zakonu. Ta določa, da se pri februarski uskladitvi upošteva 60 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 40 odstotkov povprečne rasti cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. V letu 2024 je povprečna mesečna bruto plača znašala 2.394,92 evra, kar je 6,2 odstotka več kot v letu 2023. Povprečna letna rast cen življenjskih potrebščin pa je bila dva odstotka. (Vir: GOV.SI)

Poračun od 1. januarja

Poleg višjih pokojnin za februar bodo upokojenci prejeli tudi poračun za obdobje od 1. januarja do izplačila februarske pokojnine. To pomeni, da bodo prejeli dodatna sredstva za pretekle mesece, kar bo še dodatno izboljšalo njihov finančni položaj. (Vir: GOV.SI)

Število prejemnikov pokojnin v Sloveniji

Po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je bilo januarja 2025 skoraj 650.300 prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja. Od tega je bilo približno 495.700 starostnih upokojencev, kar predstavlja večino prejemnikov pokojnin v državi. (Vir: GOV.SI)

Višina najnižje in zagotovljene pokojnine

Z nedavno uskladitvijo so se zvišale tudi najnižje pokojnine. Od 1. januarja 2025 najnižja pokojnina znaša 352,58 evra, medtem ko zagotovljena pokojnina in zagotovljena vdovska pokojnina znašata 781,94 evra. To pomeni, da noben upokojenec z izpolnjenimi pogoji ne prejema manj kot omenjeni znesek, kar zagotavlja osnovno socialno varnost. (Vir: GOV.SI)

Primer izračuna povišane pokojnine

Za boljšo predstavo o vplivu uskladitve na posamezne pokojnine si oglejmo primer. Upokojenec, ki je pred uskladitvijo prejemal 1.000 evrov pokojnine, bo po 4,5-odstotni uskladitvi prejemal 1.045 evrov. To pomeni 45 evrov dodatka mesečno, kar na letni ravni predstavlja 540 evrov več.

Na letni ravni ta uskladitev predstavlja približno 342 milijonov evrov dodatnih izdatkov iz državnega proračuna. To je pomembna finančna obveznost, ki pa je ključna za zagotavljanje dostojnega življenja upokojencev in zmanjševanje tveganja revščine med starejšimi. (Vir: GOV.SI)

Pozitivni učinki na kakovost življenja upokojencev

Povišanje pokojnin bo imelo številne pozitivne učinke na kakovost življenja upokojencev. Višji prihodki bodo omogočili lažje pokrivanje osnovnih življenjskih stroškov, kot so hrana, stanovanje in zdravstvene storitve. Poleg tega bodo upokojenci imeli več možnosti za sodelovanje v družabnih dejavnostih, kar bo prispevalo k njihovemu boljšemu psihičnemu in fizičnemu počutju.

Kljub trenutnemu povišanju pokojnin se slovenski pokojninski sistem sooča z dolgoročnimi izzivi. Starajoče se prebivalstvo, nizka rodnost in podaljševanje življenjske dobe povečujejo pritisk na vzdržnost pokojninskega sistema. Zato bo v prihodnosti potrebna celovita reforma, ki bo zagotovila dolgoročno finančno stabilnost in pravičnost med generacijami.

Današnje povišanje pokojnin za 4,5 odstotka je pomemben korak k izboljšanju življenjskega standarda slovenskih upokojencev. Kljub temu pa ostajajo izzivi, ki zahtevajo dolgoročne rešitve za zagotavljanje vzdržnosti pokojninskega sistema in dostojnega življenja za vse generacije.

Pripravil: N. Z.

Vir: GOV.SI, ZPIZ

Samozaposleni v Sloveniji se soočajo z občutnim povečanjem prispevkov v letu 2025. To povečanje je posledica rasti povprečne bruto plače in uvedbe novih obveznih prispevkov.

Povišanje prispevkov zaradi rasti povprečne plače

Prispevki za samozaposlene se izračunavajo na podlagi 60 % povprečne bruto plače v Sloveniji. Za leto 2024 je povprečna bruto plača znašala 2.394,92 evra, kar pomeni, da je osnova za izračun prispevkov 1.436,95 evra. Ob upoštevanju skupne prispevne stopnje 38,2 % to pomeni, da bodo minimalni mesečni prispevki za samozaposlene v letu 2025 znašali približno 548,90 evra. To predstavlja znatno povečanje v primerjavi s preteklimi leti.

Uvedba obveznega zdravstvenega prispevka

Poleg tega se s 1. marcem 2025 obvezni zdravstveni prispevek povečuje z dosedanjih 35 evrov na predvidenih 37,31 evra mesečno. Ta prispevek se usklajuje enkrat letno glede na rast povprečne bruto plače v preteklem letu.

Nov prispevek za dolgotrajno oskrbo

S 1. julijem 2025 bo uveden nov prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bo za samozaposlene znašal 2 % od zavarovalne osnove. Ob trenutni osnovi to pomeni dodatnih približno 28,74 evra mesečno. Ta prispevek bo namenjen financiranju storitev dolgotrajne oskrbe v Sloveniji.

Skupni vpliv na mesečne obveznosti samozaposlenih

Združeno bodo ti dejavniki povzročili, da bodo mesečne obveznosti samozaposlenih za socialne prispevke v letu 2025 naslednje:

• Do 30. junija 2025: približno 548,90 evra (vključno z obveznim zdravstvenim prispevkom).
• Od 1. julija 2025 dalje: približno 577,64 evra (dodatek prispevka za dolgotrajno oskrbo).

To pomeni skupno povečanje mesečnih obveznosti za približno 28,74 evra po uvedbi novega prispevka za dolgotrajno oskrbo.

Pavšalni prispevki za popoldanske samostojne podjetnike

Tudi pavšalni prispevki za t.i. popoldanske samostojne podjetnike se bodo v letu 2025 povečali. V januarju 2025 so se povišali prispevki za zdravstveno zavarovanje, v marcu 2025 pa se bodo povišali še prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V prvih treh mesecih leta 2025 bodo tako ti prispevki znašali 96,89 evra mesečno.

Samozaposleni v Sloveniji bodo v letu 2025 soočeni z občutnim povečanjem svojih mesečnih obveznosti za socialne prispevke. To povečanje je posledica rasti povprečne bruto plače, uskladitve obveznega zdravstvenega prispevka in uvedbe novega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Pomembno je, da samozaposleni te spremembe upoštevajo pri načrtovanju svojih finančnih obveznosti v prihodnjem letu.

Pripravil: E. K. Vir: SPOT, Freepik

Vsako leto ob tem času se v javnosti razplamtijo razprave o redni uskladitvi pokojnin. Koliko bo zvišanje? Ali bo dovolj za kritje višjih življenjskih stroškov? Kako se bo to poznalo pri tistih z najnižjimi pokojninami? Čeprav se zdi, da so odstotki in številke hladni in neosebni, imajo za več kot 647.600 upokojencev v Sloveniji zelo konkreten pomen – vsak dodaten evro lahko vpliva na kakovost življenja.

Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) bo danes določil višino letne uskladitve pokojnin, ki bo stopila v veljavo že s februarskim izplačilom. Po predhodnih izračunih in glede na statistične podatke iz preteklega leta naj bi ta znašala okoli 4,5 odstotka. A preden se prehitro razveselimo – kaj to v praksi pomeni?

Matematika pokojninske uskladitve: številke so eno, realnost drugo

Redna uskladitev pokojnin se določa po sistemski formuli:

• 60 % rasti povprečne bruto plače,
• 40 % rasti cen življenjskih potrebščin.

Leta 2024 je povprečna mesečna bruto plača v Sloveniji znašala 2.394,92 evra, kar je 6,2 odstotka več kot leto prej. Hkrati je bila povprečna letna inflacija 2 odstotka. Če seštejemo, dobimo približno 4,5-odstotno uskladitev.

Kaj to pomeni v praksi? Če ima nekdo pokojnino 800 evrov, bo po uskladitvi prejemal okoli 836 evrov. Pri pokojnini 1.000 evrov pa bo povečanje na približno 1.045 evrov. Na prvi pogled se sliši spodbudno – a ali bo to dejansko zadoščalo za pokritje realnih življenjskih stroškov?

Inflacija in cene: kje upokojenci občutijo največje pritiske?

Čeprav uradni podatki kažejo, da je bila inflacija le 2 odstotka, so upokojenci prepričani, da realnost govori drugačno zgodbo. Najemnine, stroški oskrbe, energenti in predvsem hrana – tu se cene dvigajo hitreje, kot se večajo pokojnine.

• Mleko, kruh, meso – osnovna živila so v zadnjem letu dražja za 5–10 %.
• Elektrika? Po začasni umiritvi se znova pričakuje dvig tarif.
• Zdravila in dodatno zdravstveno zavarovanje – pri nekaterih upokojencih predstavljajo četrtino pokojnine.

“Zadnje čase imam občutek, da vsakih nekaj mesecev zapravim več, čeprav kupujem iste stvari,” pravi Marija, 72-letna upokojenka iz Maribora. “Dvig pokojnine je dobrodošel, ampak ko plačam račune in grem dvakrat v trgovino, je že konec meseca.”

Ali bo upokojencem sploh kaj ostalo za dostojno življenje?

Ena izmed perečih težav je, da več kot 100.000 slovenskih upokojencev prejema pokojnine, nižje od 700 evrov, kar pomeni, da živijo pod pragom revščine. Za mnoge je tako vsako povečanje ključno, a hkrati premajhno, da bi nadomestilo realno rast stroškov.

Še posebej tisti z najnižjimi pokojninami upajo tudi na dodatno pomoč države, kot so solidarnostni dodatki ali subvencije za ogrevanje in zdravstvene storitve.

Poleg tega bo v juniju izplačan letni dodatek, ki bo letos znašal med 155 in 465 evrov, odvisno od višine pokojnine. To bo nekaj malega olajšanja, a se postavlja vprašanje – ali ni čas za sistematično reformo, ki bi zagotovila dolgoročno stabilnost?

Primerjava s preteklimi leti: gremo navzgor ali stagniramo?

Če pogledamo zgodovino, vidimo, da so bile uskladitve v zadnjih petih letih precej neenakomerne:

• 2024: 5,2 %
• 2023: 5,2 %
• 2022: 4,4 %
• 2021: 3,5 %
• 2020: 3,2 %

Trend je jasen – zadnja leta so bila relativno dobra, a ne gre pozabiti, da je bila inflacija v nekaterih obdobjih bistveno višja, kar pomeni, da se realna kupna moč upokojencev ni bistveno povečala.

Kaj nas čaka v prihodnosti?

Slovenija se stara – delež upokojencev v populaciji se hitro povečuje, kar pomeni večji pritisk na pokojninsko blagajno. Brez sistemskih sprememb – bodisi na strani prispevkov aktivne populacije bodisi z večjo vlogo državnega proračuna – bi se lahko pokojnine v prihodnosti usklajevale počasneje.

Hkrati pa moramo biti realni – že zdaj je pokojninski sistem eden največjih stroškov države. Ali bomo v prihodnje morali delati dlje? Bo pokojninska doba še podaljšana? Se obeta več zasebnega varčevanja za starost? Vse to so vprašanja, ki čakajo na odgovore.

Višje pokojnine – a še vedno ne dovolj?

Dvig pokojnin za 4,5 odstotka bo za marsikaterega upokojenca dobrodošla novica. A realnost je taka, da mnogi še vedno komaj shajajo iz meseca v mesec, še posebej ob višjih stroških hrane, energije in zdravstvenih storitev.

Bo ta uskladitev zadostovala ali bo treba še naprej varčevati pri osnovnih življenjskih potrebščinah? In kar je še pomembneje – kakšne dolgoročne spremembe čakajo slovenski pokojninski sistem? Odgovori na ta vprašanja bodo oblikovali prihodnost vseh, ki se bodo v prihodnjih desetletjih podali v pokoj.

Pripravil: E. K. Vir: ZDUS, Freepik

“Most do upokojitve” – rešitev za številne starejše delavce ali breme za državno blagajno? To vprašanje je v zadnjih tednih postalo eno izmed najbolj vročih tem v razpravah o pokojninskem sistemu in socialni politiki v Sloveniji. Po poročanju medijev se obetajo bistvene spremembe, ki bi lahko precej vplivale na tisoče delavcev, ki se v zadnjih letih pred upokojitvijo znajdejo brez zaposlitve.

Čeprav je bila v javnosti sprva špekulacija o popolni ukinitvi “mostu do upokojitve”, je ministrstvo te navedbe zavrnilo. Bodo pa omejili prakso “veriženja” nadomestil, ki je po njihovem mnenju postala sistem, ki se pogosto uporablja na škodo javnih financ.

A kaj to pomeni v praksi? Kdo bo zaradi sprememb na slabšem? In ali bo nova ureditev res zagotovila bolj vzdržen pokojninski sistem – ali pa gre zgolj za ukrep, ki bo starejše delavce potisnil na rob brezposelnosti?

Kaj sploh je “most do upokojitve”?

Gre za socialni mehanizem, ki starejšim delavcem, starim 58 let ali več ali tistim, ki jim do starostne pokojnine manjka do pet let pokojninske dobe, omogoča, da v primeru izgube zaposlitve prejemajo denarno nadomestilo do 25 mesecev, čeprav dejansko niso več aktivni iskalci zaposlitve.

Zakaj to obstaja? Trg dela za starejše delavce ni prijazen. Mnogi delodajalci raje zaposlujejo mlajše kadre, kar pomeni, da imajo starejši delavci po izgubi službe zelo malo možnosti za novo zaposlitev. “Most do upokojitve” je bil zato zanje pragmatična rešitev, ki jim je omogočila varnejši prehod v pokoj.

Vendar pa je trenutna zakonodaja vsebuje “vrzel”, ki je omogočala t. i. veriženje nadomestil – in prav to zdaj postaja tarča sprememb.

Kaj se spreminja in zakaj?

Trenutni sistem dovoljuje, da delavec po 25 mesecih prejemanja nadomestila za 10 mesecev sklene novo pogodbo o zaposlitvi, nato pa se ponovno prijavi kot brezposeln in spet prejema 25-mesečno nadomestilo. Ta praksa, ki se je pogosto dogajala v dogovoru z delodajalcem, je omogočala, da so nekateri delavci dosegli upokojitev brez, da bi več let dejansko delali.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve želi to prakso odpraviti. Po novem bi delavcem po desetih mesecih ponovne zaposlitve pripadalo le še 3 mesece nadomestila, namesto 25.

Glavni argumenti za spremembo so:

• Preprečevanje zlorab sistema, saj je bila možnost večkratnega koriščenja nadomestil v nasprotju z osnovnim namenom socialne varnosti.
• Zagotavljanje vzdržnosti pokojninske in socialne blagajne, saj je po ocenah ministrstva kar 18 % vseh novih upokojencev prišlo v pokoj neposredno iz brezposelnosti.
• Zaveze Evropski komisiji, ki jih Slovenija mora izpolniti, če želi črpati sredstva iz Načrta za okrevanje in odpornost.

A ne gre spregledati niti druge plati zgodbe – ali bodo starejši delavci zdaj v še večjih težavah?

Kdo bo na udaru?

• Starejši delavci z nižjo izobrazbo in fizičnimi poklici:
  Za mnoge, ki delajo fizično zahtevna dela (npr. v gradbeništvu, proizvodnji, storitvenih dejavnostih), so že zdaj zdravstvene težave velik razlog za upokojitev. Če ti delavci ne bodo mogli več “čakati” na upokojitev na zavodu, se lahko znajdejo v veliki socialni stiski.

• Tisti, ki delajo v podjetjih, kjer se pogosto odpušča:
  Nekatera podjetja so starejše delavce odpuščala “mehko”, jim pomagala priti na zavod in nato do upokojitve. To zdaj ne bo več možno, kar pomeni, da bodo nekateri ostali brez možnosti preživetja v zadnjih letih pred upokojitvijo.

• Tisti, ki imajo težave z zaposljivostjo:
  Starejši delavci pogosto niso prvi izbor delodajalcev. Če jih trg dela ne bo sprejel nazaj in ne bodo mogli več koristiti “mostu do upokojitve”, bo vprašanje, kako bodo preživeli do pokoja.

Kaj pa pozitivni učinki?

Seveda pa spremembe niso nujno slabe za vse.

• Manj zlorab sistema: Delodajalci in delavci ne bodo več mogli dogovarjati “umetnih” zaposlitev za deset mesecev samo zato, da bi potem spet šli na zavod.
• Več motivacije za aktivno iskanje zaposlitve: Starejši delavci bodo morali ostati aktivni na trgu dela dlje časa, kar pomeni večjo zaposlenost med starejšimi.
• Dolgoročno bolj stabilen pokojninski sistem: Če bo manj ljudi prejemalo dolgotrajna nadomestila, se bo razbremenila pokojninska blagajna, kar pomeni manj pritiska na proračun.

Pravična reforma ali udarec za starejše?

Vprašanje ostaja odprto. Po eni strani je jasno, da je treba preprečiti zlorabe socialnega sistema in omogočiti, da sredstva pridejo do tistih, ki jih res potrebujejo. Po drugi strani pa bo reforma najbolj prizadela prav tiste, ki so v zadnjih letih pred upokojitvijo najranljivejši.

Bodo dobili nadomestno rešitev? Bo država pripravila druge ukrepe za lažji prehod v upokojitev? To bo ključno vprašanje, ki bo zaznamovalo prihajajoče mesece in razprave o pokojninski reformi.

Pripravil: E. K. Vir: N1, Freepik

V Sloveniji se obeta pomembna sprememba na področju dolgotrajne oskrbe. Po predlogu novele zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je trenutno v javni razpravi, bodo tudi upokojenci lahko pridobili status oskrbovalca družinskega člana. To pomeni, da bodo za skrb svojih bližnjih prejeli plačilo in dodatne ugodnosti.

Kaj prinaša predlog novele zakona?

Po trenutni zakonodaji upokojenci niso mogli pridobiti statusa oskrbovalca družinskega člana, kar je mnoge postavilo v neenakopraven položaj. Z novo novelo zakona pa se to spreminja. Upokojenec, ki bo zagotavljal oskrbo družinskemu članu, bo znova postal zavarovanec, v tem času pa se mu pokojnina ne bo izplačevala. Če bo oskrbo izvajal le v omejenem obsegu, na primer štiri ure dnevno ali od 20 do 24 ur tedensko, bo prejemal polovico pokojnine.

Finančne spodbude za oskrbovalce

Poleg tega zakon predvideva delno plačilo za izgubljeni dohodek oskrbovalca. To znaša 1,2-kratnik minimalne plače v Sloveniji za enega uporabnika oskrbe. V primeru oskrbe dveh družinskih članov pa to nadomestilo naraste na 1,8-kratnik minimalne plače.

Dodatne ugodnosti za oskrbovalce

Novela zakona prinaša tudi pravico do 21 dni dopusta za oskrbovalca, med katerim je oskrbovana oseba začasno nameščena v socialnovarstveni ustanovi. To omogoča oskrbovalcem potreben oddih in zmanjšuje tveganje za izgorelost.

Poenostavitve za starše invalidnih oseb

Pomembna novost je tudi ureditev pravic polnoletnih invalidnih oseb, ki jim oskrbo zagotavljajo starši. Takšne osebe bodo brez dodatne ocene upravičenosti uvrščene v četrto kategorijo dolgotrajne oskrbe, s čimer želijo preprečiti prekinitev pravic.

Vloga občin pri dolgotrajni oskrbi

Predlog novele ureja še dodatne naloge občin na področju dolgotrajne oskrbe, vključno s sklepanjem pogodb z javnimi zavodi, ki izvajajo oskrbo na domu. To bo pripomoglo k boljši organizaciji in dostopnosti storitev za uporabnike.

Napisal: E. K.

Vir: Portal24.si, Freepik

Ministrstvo za zdravje že nekaj časa pripravlja obsežne spremembe na področju bolniških odsotnosti – in te bi lahko temeljito pretresle ustaljene prakse. Po novem naj bi osebni zdravniki odločali o bolniških odsotnostih do 90 dni, s čimer bi precej podaljšali trenutno omejitev, ki znaša zgolj 30 dni. Pa je to res smiselna rešitev ali le še en administrativni eksperiment?

Podrobnosti predloga – večja odgovornost zdravnikov, manj vpliva ZZZS

Po obstoječi zakonodaji se o bolniških odsotnostih, ki presegajo 30 dni, odločajo zdravniki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Če pa bodo spremembe uveljavljene, bo ta pristojnost v celoti prenesena na osebne zdravnike, ki bodo presojali o delazmožnosti delavca do treh mesecev. Po tem obdobju naj bi zadevo prevzel enoten izvedenski organ, katerega cilj bo centralizacija in poenotenje ocenjevanja zdravstvenih stanj, delazmožnosti in potrebe po dolgotrajni odsotnosti z dela.

Kaj to pomeni za delavce? Manj čakanja in večja transparentnost? Morda. A hkrati je vprašanje, ali bo sistem zmogel prenesti tako radikalno spremembo – predvsem zaradi že tako preobremenjenih osebnih zdravnikov.

Ali so zdravniki pripravljeni na nove odgovornosti?

Očitno je, da spremembe prinašajo precejšen premik bremena – tako za delavce kot za zdravnike. Razširjeni strokovni kolegij za družinsko medicino, ki ga vodi Danica Rotar Pavlič, opozarja, da bo odločanje o bolniških odsotnostih do 90 dni zahtevalo več časa, več analitičnega dela in natančnejše načrtovanje rehabilitacijskih procesov. To ni zgolj administrativna naloga, temveč resen medicinski izziv, ki zahteva dodatna znanja in več kadra. “Te storitve morajo biti časovno in vsebinsko ustrezno ovrednotene,” pravijo strokovnjaki.

Posebej pereče je vprašanje bolniških odsotnosti pri nosečnicah – kolegij predlaga, da to področje ostane v pristojnosti specialistov ginekologov, saj osebni zdravniki pogosto niso dovolj opremljeni za specifične težave, ki spremljajo nosečnost.

Omejitve bolniških odsotnosti – razumno ali pretirano?

Osnutek predvideva tudi omejevanje dolžine bolniških odsotnosti z določitvijo “prehodnih obdobij”. To pomeni, da bi bili delavci, ki ne zmorejo vrnitve na delo v predvidenem času, napoteni na poklicno rehabilitacijo, prilagoditve delovnih mest ali postopke za ugotavljanje invalidnosti. Ministrstvo poudarja, da bi se s tem izboljšala učinkovitost sistema, saj bi delavci bodisi hitreje našli drugo primerno delo bodisi dobili pravice iz socialne varnosti.

Toda ali je to izvedljivo? Slovensko zdravstvo že zdaj trpi zaradi pomanjkanja kadra, delodajalci pa so pogosto premalo pripravljeni na prilagoditve delovnih mest. Kako bodo te spremembe vplivale na zaposlene v manjših podjetjih, kjer nadomeščanje bolniških sodelavcev ni preprosto? Vprašanje ostaja odprto.

Centralizacija izvedenskih organov – ključ do rešitve?

Trenutno so izvedenski organi razdrobljeni med ZZZS, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) in Inštitut RS za socialno varstvo (IRSSV). To pogosto vodi v dolgotrajne postopke in neusklajene odločitve. Nov predlog predvideva ustanovitev enotnega izvedenskega organa, ki bi združil obstoječe institucije in omogočil bolj pregledno obravnavo posameznikov.

Ta organ naj bi tesno sodeloval s specialisti medicine dela, delodajalci in izvajalci medicinske rehabilitacije. Bolniki bi v obravnavo vstopili na podlagi načrta za vračanje na delo, kar naj bi skrajšalo čakalne dobe in omogočilo hitrejšo odločitev o pravicah delavca.

Kako se pripraviti na spremembe?

Ministrstvo za zdravje zagotavlja, da bodo spremembe uvedene postopoma, z določitvijo prehodnih obdobij. Vseeno ostaja veliko dvomov. Ali bodo osebni zdravniki kos novim nalogam? Kako se bodo delodajalci odzvali na zahteve po prilagoditvah delovnih mest? In predvsem – kako bo sistem zagotavljal, da spremembe ne bodo dodatno obremenile že tako izčrpanih delavcev in zdravstvenih delavcev?

Čeprav so predlogi na prvi pogled logični, je očitno, da so tudi izjemno ambiciozni. Brez zadostne podpore – tako finančne kot organizacijske – bi lahko te spremembe hitro postale le še ena birokratska težava, ki bo poslabšala razmere v že tako razdrobljenem sistemu.

Napisal: N. Z.

Vir: www, ZZZS, Gov.si

Ko govorimo o socialnih reformah, se vprašanje vedno glasi: kdo bo plačal račun? Tokrat je odgovor jasen – zaposleni, delodajalci in upokojenci. S 1. julijem 2025 bo v Sloveniji uveden obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki bo pomembno vplival na osebne finance vseh omenjenih skupin. A kaj ta sprememba pomeni v vsakdanjem življenju povprečnega upokojenca?

Prispevek po principu solidarnosti

Zaposleni in delodajalci bodo v sistem prispevali 1 % od bruto plače, medtem ko bodo samostojni podjetniki in kmetje, ki hkrati nastopajo kot delavci in delodajalci, plačevali 2 %. Upokojenci bodo prispevali 1 % od neto pokojnine, kar pomeni, da bo upokojenec s pokojnino 800 evrov mesečno plačeval 8 evrov, tisti z 1000 evri pa 10 evrov. Na vsakih 100 evrov pokojnine bo torej treba odšteti 1 evro.

Morda se sliši malo, toda pri upokojencih z nižjimi prihodki tudi majhne spremembe naredijo opazno razliko. Je ta znesek sprejemljiv ali še en dodaten pritisk na tiste, ki že sedaj komaj shajajo skozi mesec?

Kaj omogoča dolgotrajna oskrba in kdaj?

Čeprav besedna zveza “dolgotrajna oskrba” zveni abstraktno, gre za storitve, ki ljudem omogočajo dostojnejše življenje v obdobju, ko sami ne zmorejo več vseh vsakodnevnih opravil. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je začel veljati letos, uvaja pravice postopoma:

• Od 1. januarja 2024: pravica do oskrbovalca družinskega člana – to pomeni, da lahko družinski člani prejmejo podporo, če skrbijo za svoje bližnje.
• Od 1. julija 2025: pravica do oskrbe na domu, e-oskrbe (uporaba tehnologije za nadzor in pomoč) ter storitev za krepitev samostojnosti.
• Od 1. decembra 2025: celodnevna oskrba v instituciji, dnevna oskrba in denarni prejemek, ki bo nadomestil obstoječi dodatek za pomoč in postrežbo.

Kaj pokriva zavarovanje?

Zavarovanje za dolgotrajno oskrbo bo pokrivalo storitve pomoči pri vsakodnevnih opravilih in osnovnih potrebah, medtem ko bo uporabnik v primeru institucionalnega varstva plačeval le stroške nastanitve. Vse storitve oskrbe – od nege do socialne podpore – bodo krili iz “solidarnostne blagajne”.

To je pomembna sprememba, saj bo mnogim starejšim olajšala dostop do storitev, ki jih zdaj pogosto ne zmorejo plačati. Na centrih za socialno delo (CSD) so že vzpostavili vstopne točke, kjer bodo ocenjevali upravičenost prosilcev in pripravili osebne načrte storitev.

Dileme in vprašanja

Po ocenah Ministrstva za solidarno prihodnost bo država z uvedbo prispevka letno zbrala 620 milijonov evrov, dodatnih 190 milijonov evrov pa bo prispeval proračun. A kljub tem številkam ostaja odprto vprašanje: bo zbrani denar res zadoščal za vse potrebe starajoče se populacije?

Skeptiki opozarjajo na možna ozka grla v sistemu – kako bo zagotovljeno dovolj usposobljenega osebja, ali bodo nove storitve dovolj dostopne v manjših krajih in kako dolgo bo trajalo, da bo sistem popolnoma zaživel? Prav tako se mnogi bojijo, da bo finančno breme za upokojence z nizkimi pokojninami pretežko.

Solidarnost ali nova finančna obremenitev?

Zamisel o prispevku temelji na načelu solidarnosti – vsi prispevajo, da se zagotovi pomoč tistim, ki jo potrebujejo. A v realnosti solidarnost pogosto pomeni tudi žrtvovanje. Za nekatere upokojence bo novih 8 ali 10 evrov mesečnega prispevka majhna cena za zagotavljanje oskrbe, ki jo bodo morda potrebovali v prihodnosti. Za druge bo to dodaten rez v že tako omejen družinski proračun.

Kako se bo nova dajatev obnesla v praksi, bo pokazal čas. A ne gre le za številke – gre za vprašanje dostojanstva in varnosti v starosti, kar zadeva prav vsakega izmed nas.

Napisal: E. K.

Vir: CSD, Freepik

Februarja se za slovenske upokojence obeta prvi opazen finančni premik v letu 2025 – redna letna uskladitev pokojnin. Čeprav so se mnogi že vnaprej spraševali, ali bo povišanje zadostovalo za pokritje vse višjih življenjskih stroškov, je finančni načrt Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) že razkril osnovne obrise – povišanje pokojnin naj bi znašalo 4,6 odstotka. To pomeni, da bodo povprečni prejemki nekoliko višji, a ali bo to dovolj, da bodo upokojenci lažje zadihali?

“40 evrov več – a le za nekatere to pomeni olajšanje”
Če bo obveljal predvideni odstotek, bo upokojenec s povprečno starostno pokojnino, ki je novembra 2024 znašala 899,42 evra, zdaj prejemal nekaj več kot 940 evrov. Na prvi pogled zveni dobro – a kaj to pomeni v praksi? To je le dobra dva polna nakupa v trgovini ali en obisk bencinske črpalke. Poleg tega je treba poudariti, da gre za povprečje – številni upokojenci, še posebej tisti z nizkimi pokojninami, bodo prejeli zgolj drobiž, ki ne bo pokril niti višjih položnic za ogrevanje.

Kako poteka izračun in zakaj čakanje na zadnje podatke?
Morda se kdo vpraša: zakaj se uskladitev ne izvede že januarja? Razlog se skriva v tem, da je uskladitev pokojnin vezana na zadnje uradne statistične podatke o povprečni mesečni bruto plači za december ter povprečni rasti življenjskih stroškov. Formula je jasna: 60 % teža pripada rasti plač, 40 % pa rasti cen življenjskih potrebščin. A ravno zaradi zamika pri objavi teh podatkov uskladitev vedno pride šele februarja – kar pomeni, da bo prva višja pokojnina na račune nakazana šele ob koncu februarja, skupaj s poračunom za januar.

Razlike med prejemki: Kdo bo dobil koliko?
Poglejmo konkretneje:

Ob takšnih številkah je jasno, da bodo višje pokojnine občutno koristile predvsem tistim z višjimi prejemki – vendar ravno ti ljudje pogosto ne potrebujejo povišanja tako nujno kot upokojenci, ki životarijo z nizkimi pokojninami.

Kaj pa letni dodatek?
Poleg rednega povišanja pokojnin upokojenci vsak junij prejmejo še letni dodatek, ki nekoliko razbremeni stroške poletnih mescev ali dopustov – če si ga lahko privoščijo. Za leto 2025 so predvideni naslednji zneski:

Čeprav dodatek ostaja nekoliko višji kot v preteklih letih, upokojenci opozarjajo, da ne sledi realnim potrebam – življenjski stroški namreč še vedno rastejo hitreje od pokojnin.

Brez zimskega dodatka v letu 2025
Posebnega zimskega dodatka letos ni na vidiku. Po mnenju vlade naj bi bile razmere na trgu energentov stabilne, inflacija pa pod nadzorom – a mnogi upokojenci menijo drugače. Za številne, ki v mrzlih mesecih s težavo pokrivajo stroške ogrevanja, je bil zimski dodatek dragocena pomoč, ki pa je letos ne bo.

Datumi izplačil pokojnin v letu 2025:
Izplačila pokojnin bodo tudi letos ostala na zadnji delovni dan v mesecu. Izjema je le december, ko bo pokojnina zaradi praznikov nakazana nekoliko prej, natančneje 29. decembra.

Ali povišanje prinaša pravo spremembo?
Čeprav je uskladitev pokojnin dobrodošla, mnogi poudarjajo, da gre za prepočasne in premajhne spremembe. Več kot 40 % upokojencev prejema pokojnine, ki so nižje od praga revščine – in zanje bodo dodatni evri na računu zgolj kaplja v morje. Vse bolj je očitno, da bodo prihodnje spremembe morale vključevati tudi dolgoročnejše reforme za večjo socialno varnost starejših.

Napisal: E. K.

Vir: N1 Slovenija, Freepik