Kdo bo skrbel za ostarele, ko zanimanja za delo v domu starejših ni več?

Slovenija, kot ena izmed najhitreje starajočih se držav v Evropi, se sooča z vedno bolj perečo težavo: kdo bo poskrbel za starajočo se populacijo, ko pa zanimanje za delo v socialnovarstvenih zavodih strmo pada? Leto 2024 je prineslo neprijetne odgovore. Zanimanje iskalcev zaposlitve za delo v domovih za starejše in posebnih zavodih za odrasle je doseglo rekordno nizko raven, kar je razkrila nedavna anketa Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. Podatki so zaskrbljujoči, vendar še zdaleč ne presenetljivi – opozorila o tej krizi so prisotna že več let.

Upad, ki ga ni mogoče prezreti

Medtem ko so domovi za starejše v letu 2020 uspešno zaključili več kot 50 % razpisov za prosta delovna mesta, je ta delež letos padel na borih 27 %. Če pogledamo podrobneje, so razmere pri posameznih poklicih še bolj skrb vzbujajoče. Le 9 % razpisov za delovno mesto bolničar-negovalec je bilo uspešnih, medtem ko je bil ta delež pred štirimi leti 29 %. Podobno je pri dietnih kuharjih, kjer je delež padel z 36 % na zgolj 13 %, ali pri medicinskih sestrah, kjer uspešnost komaj dosega 20 %.

Zakaj takšen upad? Večinoma gre za kombinacijo slabih delovnih pogojev, nizkega plačila in pomanjkanja privlačnih možnosti za napredovanje. Marsikdo si postavi vprašanje: Zakaj bi nekdo delal v zahtevnem okolju, ko pa so plače in pogoji v zasebnem sektorju ali tujini boljši?

Geografski razkorak – regije, kjer kriza bije najglasneje

Težave niso enakomerno porazdeljene. Največja stiska je na Gorenjskem, v osrednji Sloveniji in na Goriškem, kjer uspešnost zaposlovanja komaj presega 20 %. Gorenjska regija, na primer, beleži izjemno nizko odzivnost na razpise, kar še posebej preseneča, saj gre za regijo z dolgo tradicijo skrbi za skupnost.

“Na razpis za pomočnika dietnega kuharja ali vodjo prehrane se pogosto sploh nihče ne prijavi, tisti redki, ki se, pa pogosto nimajo ustrezne izobrazbe,” pravi Damjan Zelenik, predsednik Aktiva prehranskih delavcev. Prehranska oskrba stanovalcev je tako pogosto odvisna od nadurnega dela zaposlenih, ki že tako delajo “za dva”.

Kadrovske težave so globlje, kot si mislimo

Čeprav je nizka uspešnost zaposlitvenih razpisov alarmantna, je pravi problem še globlji. Skupnost socialnih zavodov Slovenije opozarja, da se bo v naslednjih treh letih upokojilo skoraj 10 % vseh zaposlenih, kar bo dodatno obremenilo že tako podhranjene ekipe. Poleg tega ima skoraj 9 % zaposlenih dolgotrajne odsotnosti, bodisi zaradi zdravstvenih težav bodisi drugih razlogov.

Kako domovi zapolnjujejo vrzeli? Ena izmed rešitev je zaposlovanje tujih delavcev, katerih delež je letos dosegel 6 %. Največ jih prihaja iz Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške in drugih držav nekdanje Jugoslavije. Vendar se tudi tukaj pojavljajo ovire – dolgotrajni birokratski postopki in pomanjkanje usklajevanja s pristojnimi organi povzročajo, da tujci ne morejo zapolniti vseh potreb.

Zaposleni na robu izgorelosti

“Delavci v domovih za starejše so izčrpani. Mnogi razmišljajo o tem, da bi zapustili sektor,” pravi Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov. Anketa razkriva, da si bo kar 10 % zaposlenih v letošnjem letu poiskalo drugo zaposlitev, kar bo le še poglobilo krizo.

Razlogi za odhode so jasni: slabi delovni pogoji, prenizke plače, pomanjkanje podpore in nerešeni sistemski problemi, ki so prisotni že desetletja. Pristojna ministrstva sicer obljubljajo rešitve, a zaposleni ugotavljajo, da so te pogosto prepozne ali premalo ambiciozne.

Kaj je rešitev?

Skupnost socialnih zavodov Slovenije je jasno opredelila, kaj bi lahko pripomoglo k izboljšanju:

1. Povišanje plač in dodatkov za delo v neugodnih pogojih (nočne izmene, prazniki).
2. Posodobitev zastarelih kadrovskih normativov, ki ne odražajo dejanskih potreb sodobnih socialnovarstvenih zavodov.
3. Sistematično štipendiranje in usposabljanje nove generacije kadra, da bodo mladi videli prihodnost v tem sektorju.
4. Razbremenitev obstoječih zaposlenih z vključitvijo dodatnih podpornih ekip in boljšo organizacijo dela.

Čas za akcijo je zdaj

Čeprav je jasno, da se kadrovska kriza ne bo rešila čez noč, so potrebni hitri in učinkoviti ukrepi, da preprečimo nadaljnjo eskalacijo. Starejša populacija je ranljiva skupina, ki potrebuje celostno podporo, vendar brez ustreznega kadra niti najboljši sistemi ne bodo delovali. Čas je, da država pokaže, da ji je mar – ne le z besedami, temveč z dejanji.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik