V prelomnem trenutku za Bosno in Hercegovino je sodišče v Sarajevu predsednika Republike Srbske, Milorada Dodika, obsodilo na eno leto zapora in šestletno prepoved političnega delovanja zaradi nespoštovanja odločitev visokega predstavnika mednarodne skupnosti, Christiana Schmidta. Ta sodba je rezultat enoletnega sojenja, v katerem je bil Dodik obtožen zavračanja izvrševanja odločitev, ki jih je sprejel Schmidt, kar je povzročilo globoke politične napetosti v državi.

Obtožbe proti Dodiku izvirajo iz njegovega podpisa dveh zakonov julija 2023, s katerima je Republika Srbska prenehala izvajati odločitve visokega predstavnika in ustavnega sodišča BiH. Schmidt je te zakone razveljavil in uvedel spremembe kazenskega zakonika, ki kršitve ustavne ureditve opredeljujejo kot kazniva dejanja. Tožilstvo je za Dodika zahtevalo skoraj najvišjo možno kazen – pet let zapora in desetletno prepoved političnega delovanja. Kljub obsodbi bo Dodik lahko ostal na položaju, saj sodba še ni pravnomočna in se lahko nanjo pritoži.

Dan pred izrekom sodbe se je v Banjaluki zbralo približno 25.000 Dodikovih podpornikov na shodu “Podpora institucijam Republike Srbske”. Med udeleženci je bil tudi nekdanji odvetnik ameriškega predsednika Donalda Trumpa in nekdanji župan New Yorka, Rudy Giuliani, ki je v Banjaluko prispel dan prej. Dodik je malo pred polnočjo nagovoril zbrane pred narodno skupščino entitete, kjer so podporniki postavili šotore, in jih pozval, naj se shoda udeležijo tudi naslednji dan. Zbranim je dejal, da v BiH ni niti enega zakona, po katerem bi kršil ustavo, ter poudaril, da bo odgovor na sodbo ustaven in da ne bo prišlo do oboroženih spopadov.

Pred izrekom sodbe je Dodik napovedal prihod 300 pripadnikov madžarske specialne policije v Republiko Srbsko na skupno urjenje s tamkajšnjo policijo. Mejna policija BiH je potrdila prihod 70 pripadnikov posebne policije, namen obiska pa je skupno urjenje s pripadniki notranjega ministrstva Republike Srbske.

Vodstvo entitete je v primeru obsodbe grozilo z “radikalnimi odločitvami” in umikom iz vseh institucij na ravni države. Iz zveze NATO in misije EU v BiH (EUFOR) so medtem sporočili, da bodo preprečili vsak poskus destabilizacije države.

Dodik je po razsodbi izjavil, da ni razloga za skrb in da se je naučil spopadati s težjimi situacijami. Zahvalil se je podpornikom, ki so se zbrali v Banjaluki, in poudaril, da bo nadaljeval politični boj za pravice Republike Srbske.

Pripravil: N. Z.

Vir: www

Že leta 2014 je Eugenia Carl razkrivala in opozarjala na sporne prakse.

KOPER – „Nekdanji rektor Univerze na Primorskem Dragan Marušič je bil na koprskem sodišču obsojen na štiri mesece pogojne zaporne kazni z letom in pol poskusne dobe zaradi spolnega in psihičnega nadlegovanja nekdanje direktorice študentskih domov univerze Astrid Prašnikar. Sodba še ni pravnomočna,“ je poročala TV Slovenija.

Ni to prvi kiks

Z Marušičem in njegovim delom so povezane številne odprte zadeve, ki pa so očitno ostale neraziskane. Že leta 2014 je Eugenia Carl razkrivala in opozarjala na sporne prakse.

„Univerza na Primorskem, ki jo pretresajo škandali in afere, ni zaprla vrat le revizorjem Ministrstva za visoko šolstvo ampak tudi javnosti. Številna vprašanja povezana z naložbami, financiranjem in javnimi razpisi ostajajo brez odgovorov. Namesto pojasnil z rektorata dobivamo zavajajoče odgovore, vabila na zasebna srečanja z rektorjem, tožbe in blatenje novinarjev,“ so tedaj pisali na Televiziji Koper. Med „privatne cvetke“ sodi tudi dejstvo, da je bila torta za rektorjev rojstni dan kupljena s sredstvi univerze…

71 let ima

Dragan Marušič je star 71 let. Marušičevo področje raziskav je algebrska teorija grafov in še posebej simetrija grafov ter vpliv končnih grup na kombinatorične objekte. Leta 2002 je skupaj s Pisanskim pomagal pokazati, da je Grayjev graf najmanjši kubični polsimetrični graf, kar je bil dolgo časa odprt problem. 14. novembra 2011 je bil izvoljen za tretjega rektorja Univerze na Primorskem. Od leta 1968 do 1972 je hodil na Gimnazijo v Kopru. Študiral je matematiko na Univerzi v Ljubljani. Doktoriral je leta 1981 na Univerzi v Readingu z disertacijo O simetričnih digrafih po točkah (On Vertex Symmetric Digraphs) pod mentorstvom Nash-Williamsa. Marušič velja za ustanovitelja slovenske šole algebrske teorije grafov in permutacijskih grup. Leta 2002 je za svoje prispevke k teoriji grafov in algebri prejel Zoisovo nagrado. Je ustanovni urednik znanstvene revije Ars Mathematica Contemporanea.

Marušič je idejni pobudnik Univerze na Primorskem. Pred nastopom funkcije njenega rektorja je bil dekan in eden od ustanoviteljev Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (UP FAMNIT), ki je najmlajša članica te univerze, hkrati pa tudi ena najhitreje rastočih.

Marušič aktivno deluje znotraj državnih strokovnih teles visokega šolstva in znanosti. V letih 2005 – 2011 je bil član Sveta za visoko šolstvo Republike Slovenije. Trenutno je član Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje in član Odbora Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje Ambasador znanosti Republike Slovenije ter Puhovo priznanje.

Na Marušičevo pobudo je bilo leta 2010 v Kopru ustanovljeno Akademsko športno društvo FAMNIT, ki si prizadeva prek športa kot vzgojnega dejavnika doseči pozitivni učinek pri osebnostnem razvoju koprskih mlajših generacij.

Marušič je prejemnik najvišjega priznanja Mestne občine Koper – »Priznanje 15. maj za življenjsko delo na področju družbenih, znanstvenih in pedagoških dejavnosti v Mestni občini Koper« je prejel v letu 2011. Ali mu bodo to priznanje po zgoraj omenjeni sodbi odvzeli, ni jasno.

Pripravil: Nadlani.si
Foto: Zajem zaslona YT