V zadnjih letih so sončne elektrarne v Sloveniji doživele pravi razcvet. A zdaj, ko so se pogoji spremenili, se mnogi sprašujejo: Je to še vedno dobra investicija? Se splača, kljub ukinitvi neto meritev in spremenjenim finančnim spodbudam? Odgovor ni tako preprost, kot bi si kdo mislil.

Cene sončnih elektrarn so padle – in to precej!

Kdor je o sončni elektrarni razmišljal pred nekaj leti, je moral računati na precejšen strošek. A zdaj? Strošek postavitve se je občutno zmanjšal. Medtem ko je bila cena na kilovat moči v letu 2023 približno 1.400 evrov, danes govorimo o 800 do 900 evrih na kilovat. To pomeni, da je povprečna domača sončna elektrarna (10 kW) vsaj 5.000 evrov cenejša kot pred nekaj leti. (Vir: Varčevanje energije)

Ampak pozor! Ni vse v ceni. Pomembno je, kako hitro se investicija povrne.

Subvencije – še vedno dobra spodbuda!

Nekateri pravijo, da se sončna elektrarna ne splača več, ker so se pogoji spremenili. A to ni povsem res. Subvencije so še vedno na voljo! Borzenov center za podpore ponuja 500 evrov na kilovat moči za sončne elektrarne z baterijskim hranilnikom, vendar ne več kot 25 % stroškov naložbe. (Vir: Borzen)

Kaj to pomeni v praksi? Če postaviš 10-kilovatno elektrarno, lahko od države dobiš do 5.000 evrov, kar znatno skrajša obdobje vračila investicije.

Koliko let, da se povrne?

Dobra novica – čas vračila je krajši, kot si misli večina ljudi. Povprečna sončna elektrarna se povrne v manj kot devetih letih! Seveda je vse odvisno od velikosti, porabe in ali imaš baterijski hranilnik. A po tem obdobju? Računi za elektriko bodo skoraj ničelni. (Vir: Varčevanje energije)

Vračilna doba investicije v sončno elektrarno je odvisna od več dejavnikov, vključno z velikostjo sistema, porabo energije in višino subvencije. Po podatkih podjetja GEN-I Sonce se investicija v sončno elektrarno s pridobljeno subvencijo povrne v povprečju v 8 letih, medtem ko se investicija v sončno elektrarno s hranilnikom energije povrne v 11 letih. 

Koliko stane investicija?

Stroški investicije v sončno elektrarno so odvisni od več dejavnikov, vključno z velikostjo sistema, kakovostjo komponent in stroški namestitve. Povprečna cena za 11 kW sončno elektrarno se giblje okoli 12.000 do 15.000 evrov. Poleg tega so na voljo subvencije, ki lahko znižajo začetne stroške investicije. 

Ne gre samo za denar – gre za prihodnost!

Sončna elektrarna ni samo finančna naložba. Gre za prihodnost – in ne samo tvojo, ampak tudi prihodnost okolja. Slovenija si je zadala cilj, da bo do leta 2050 postala podnebno nevtralna. In sončna energija pri tem igra ključno vlogo.

Poleg tega – sonce je zastonj. Elektrika iz fosilnih goriv? Ne bo vedno poceni. Nihanja cen na trgu so nepredvidljiva, odvisni smo od uvoza in geopolitičnih razmer. Sončna energija pomeni večjo neodvisnost in manjšo skrb za prihodnje dvige cen.

Ampak… ali je to za vsakogar?

Ne nujno. Če letno porabiš manj kot 2.500 kWh, je investicija vprašljiva. Prav tako ni vsaka streha primerna – pomembni so usmerjenost, nagib in osenčenost. In če imaš staro, dotrajano streho? Najprej jo bo treba sanirati.

Pod črto: Ja, še vedno se splača!

Kljub spremembam v sistemu obračunavanja in ukinitvi neto meritev, investicija v sončno elektrarno še vedno ostaja dobra odločitev. Cene so padle, subvencije obstajajo, povrat dobička je razmeroma kratek – in kar je najpomembneje, investiraš v lastno energetsko neodvisnost in prihodnost.

Se odločaš? Pametno je, da si pridobiš ponudbe več izvajalcev in dobro preračunaš, katera opcija se ti najbolj izplača. A eno je gotovo – sonce bo sijalo tudi čez 30 let. In zakaj ne bi tega izkoristil?

Pripravil: N. Z.

Vir:

• Varčevanje energije (varcevanje-energije.si)
• Borzen (borzen.si)

V Občini Mokronog so začeli z ambicioznim projektom namestitve sončnih elektrarn na ključnih javnih zgradbah. Župan Franc Glušič je na svojem Facebook profilu objavil, da so dela že v polnem teku. Sončne elektrarne bodo nameščene na obeh osnovnih šolah, občinski stavbi in kulturnem domu, kar predstavlja pomemben korak k trajnostnemu razvoju in energetski neodvisnosti občine.

Zagon trajnostnega razvoja

Občina Mokronog je z namestitvijo sončnih elektrarn na javnih zgradbah storila velik korak k trajnostnemu razvoju. S tem projektom želijo zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv, znižati stroške energije ter prispevati k ohranjanju okolja. Župan Glušič je poudaril, da je projekt finančno podprt s strani države, kar občini omogoča hitrejšo povrnitev investicije.

Eden izmed ključnih vprašanj, ki so ga občani postavili županu, je bilo, kako dolgo bo trajalo, da se bo investicija povrnila. Župan Glušič je na vprašanje odgovoril, da glede na visoko porabo električne energije v obeh šolah ter na dobro financiranje s strani države, pričakujejo, da se bo investicija povrnila v dveh do treh letih. Projekt je namreč skoraj 50 % financiran prek razpisa Ministrstva za okolje in prostor (MNVP), kar bistveno skrajšuje obdobje vračila investicije.

Ključne točke projekta

Sončne elektrarne bodo nameščene na naslednjih javnih zgradbah:

• Obe osnovni šoli v občini
• Občinska stavba
• Kulturni dom

Te lokacije so bile skrbno izbrane glede na njihove energetske potrebe in možnost optimalne izrabe sončne energije. S tem bodo občinske zgradbe postale skoraj energetsko neodvisne, kar bo dolgoročno prispevalo k zmanjšanju stroškov za električno energijo.

Namestitev sončnih elektrarn prinaša številne okoljske in ekonomske koristi. Poleg zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in zmanjšanja ogljičnega odtisa občine, bo projekt prispeval tudi k večji energetski varnosti in stabilnosti. Župan Glušič je izrazil upanje, da bo ta projekt služil kot zgled drugim občinam po Sloveniji in spodbudil širšo uporabo obnovljivih virov energije.

Objava župana Glušiča na Facebooku je prejela veliko pozitivnih odzivov. Občani so izrazili podporo projektu in pohvalili občinsko upravo za prizadevanja na področju trajnostnega razvoja.

Prihodnost obnovljivih virov v občini Mokronog

Župan Glušič je izrazil prepričanje, da je to le prvi korak v smeri večje uporabe obnovljivih virov energije v občini. V prihodnosti načrtujejo še več projektov, ki bodo pripomogli k večji energetski neodvisnosti in trajnostnemu razvoju. Uspešno izvajanje tovrstnih projektov bo občini omogočilo, da postane vodilna na področju trajnostne energije in okolju prijaznih praks.

Namestitev sončnih elektrarn na javnih zgradbah v občini Mokronog je pomemben korak k trajnostnemu razvoju in energetski neodvisnosti. Projekt, ki je skoraj polovično financiran prek državnega razpisa, bo omogočil hitro povrnitev investicije in dolgoročne koristi za občane. Župan Franc Glušič je izrazil zadovoljstvo nad napredkom in prepričanje, da bo ta projekt služil kot vzor drugim občinam po Sloveniji. Občani so projekt sprejeli z navdušenjem, kar dodatno potrjuje njegovo pomembnost in koristnost za skupnost.

V prihodnjih letih bo občina Mokronog zagotovo nadaljevala z inovativnimi projekti na področju obnovljivih virov energije, kar bo prispevalo k še bolj trajnostnemu in zelenemu razvoju regije.

Napisal: N. Z. Vir: Facebook

Na območju Policijske postaje Črnomelj so neznanci v noči na ponedeljek vlomili v ograjen prostor, kjer se nahaja sončna elektrarna. Prerezali in odtujili so solarne kable in konektorje ter povzročili za okoli 15.000 evrov škode, so danes sporočili s Policijske uprave Novo mesto.

Kraja solarnih kolektorjev je relativno redka, vendar se vseeno dogaja. Kolektorji so dragoceni in lahko privabijo tatove, še posebej na bolj odmaknjenih ali manj varovanih območjih. Kraja je lahko draga, saj lahko poškoduje ne samo kolektorje, ampak tudi celoten sistem sončne elektrarne.

Preprečevanje kraje: varnostne kamere (namestitev varnostnih kamer okoli solarnih panelov lahko odvrača tatove in pomaga pri identifikaciji storilcev, če do kraje pride); alarmni sistemi (uporaba alarmnih sistemov, ki se sprožijo ob poskusu odstranitve kolektorjev, lahko dodatno zaščiti vašo naložbo); fizične ovire (postavitev ograj ali drugih fizičnih ovir okoli solarnih panelov otežuje dostop tatovom); sledenje (vgradnja naprav za sledenje v solarne kolektorje omogoča sledenje in lociranje ukradenih enot)

Vlomi in tatvine

Na Topliški cesti v Novem mestu je med 19. 7. in 22. 7. nekdo vlomil v poslovne prostore. Odtujil ni ničesar, z vlomom pa je povzročil za okoli 1.000 evrov škode.  V noči na 22. 7. je na območju Gorenjih Skopic nekdo z njive odtujil okoli 15 kg fižola. V kraju Hom na območju PP Trebnje je med 19. 7. in 22. 7. neznanec vlomil v počitniško hišo in odtujil prehrambene izdelke. Z vlomom in tatvino je povzročil za okoli 2.700 evrov škode.

Pester dan

Policisti Policijske uprave Novo mesto so posredovali v 93 nujnih primerih in na številko 113 prejeli 271 klicev. Obravnavali so osem prometnih nesreč, v katerih je nastala premoženjska škoda in zasegli moped kršitelju cestno prometnih predpisov, ki je vozil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Posredovali so zaradi 13-ih kršitev javnega reda in miru na javnih krajih in v zasebnih prostorih. S področja kriminalitete so obravnavali sume kaznivih dejanj groženj, poškodovanja tuje stvari, vlomov in tatvin. Posredovali so zaradi iskanja pogrešane osebe, sprožitev signalno varnostnih naprav in nedovoljenih prehodov državne meje.

su; Foto: google