Novo leto običajno prinese sveže začetke, a letošnje je očitno postreglo tudi z višjimi cenami sladkih pijač, ki burijo duhove. S spremembo davčne zakonodaje se je DDV za pijače z dodanim sladkorjem in sladili zvišal z znižane stopnje 9,5 % na splošno stopnjo 22 %. Na papirju se sliši preprosto – cena izdelka bi morala narasti za razliko v davčni stopnji. Pa je temu res tako?

Izračun, ki razkriva vse

Poglejmo preprost primer. Če je pollitrska plastenka ledenega čaja pred zvišanjem DDV stala 1 evro, je bil DDV pri 9,5 % približno 0,095 evra. To pomeni, da je bila končna cena izdelka 1,095 evra. Po dvigu DDV na 22 % se znesek davka poveča na 0,22 evra, kar bi dvignilo končno ceno na 1,22 evra. Tako je dvig razumljiv, saj temelji zgolj na davčni spremembi – toda ali se trgovci držijo tega pravila?

Kaj pravijo trgovci in proizvajalci?

Obrnili smo se na večje trgovce – Mercator, Spar, Lidl, Hofer in Tuš – in jih povprašali, kako so prilagodili cene sladkih pijač. Vsi soglasno trdijo, da so cene prilagodili izključno zaradi višje davčne stopnje. Pri tem so pri Sparu dodali, da so pazili, da nabavne cene izdelkov niso dodatno narasle. Pa to drži?

Izjema je bil Mercator, kjer smo zaznali odstopanja. Pollitrska plastenka ledenega čaja Sola je v decembru 2024 stala 0,79 evra. Po dvigu DDV bi morala cena znašati 0,88 evra, a smo v nekaterih poslovalnicah opazili ceno 0,94 evra. Ko smo jih vprašali za pojasnila, so zatrdili, da so cene dvignili le za dvig DDV in se morda sklicujemo na ceno iz druge poslovalnice.

Zakaj cena ni povsod enaka?

Na terenu smo preverili cene istega izdelka v različnih poslovalnicah. V sredo, 15. januarja, je ledeni čaj stal 0,94 evra, v četrtek, 16. januarja, pa 0,88 evra, nato spet 0,94 evra. V Mercatorju so spremembe utemeljili z dnevno prilagoditvijo cen glede na dobaviteljske cenike. To sicer zveni logično, a zakaj potem cena med poslovalnicami ni poenotena?

Višji DDV: zdravstveni ukrep ali polnjenje proračuna?

Na ministrstvu za finance so višji DDV utemeljili kot ukrep za zaščito zdravja. Sladke pijače, so poudarili, predstavljajo pomemben dejavnik prekomerne teže in zdravstvenih težav, zlasti pri otrocih in mladostnikih. Cilj ukrepa je bil potrošnike, še posebej mlade, odvrniti od nakupa z višjo ceno. Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) ob tem opozarja, da mora biti denar, zbran z višjim davkom, namenjen preprečevanju in zdravljenju bolezni, povezanih s prekomerno telesno težo – ne pa zgolj krpanju proračunskih lukenj.

Toda, ali ukrep deluje? Združenje industrije pijač pri GZS opozarja, da izkušnje iz drugih držav kažejo, da višji davki le redko bistveno zmanjšajo porabo sladkih pijač. Potrošniki pogosto posegajo po cenejših, a pogosto tudi manj kakovostnih alternativah.

Kaj to pomeni za potrošnika?

Čeprav je namen višjega DDV izboljšanje zdravja prebivalstva, podatki kažejo, da trgovci cene pijač pogosto zaokrožijo navzgor, kar lahko vodi do občutka, da so cene višje, kot bi morale biti. Potrošniki tako plačajo več, ne da bi nujno spreminjali svoje nakupovalne navade. Vprašanje pa ostaja – kdo pravzaprav pridobi največ od teh sprememb?

Konec koncev…

Čeprav je višji DDV za sladke pijače videti kot korak k bolj zdravemu življenjskemu slogu, njegova implementacija pušča veliko odprtih vprašanj. So trgovci res dvignili cene samo zaradi davka? Ali gre za subtilne prilagoditve, ki jih je težko preveriti? Eden od potrošnikov, ki smo ga srečali v trgovini, je sarkastično pripomnil: “Če to vodi v bolj zdravo življenje, bi morali podražiti še čokolado!”.

A na koncu dneva ostaja jasno eno – račun boste poravnali vi. In vprašanje je, ali boste ob tem pili ledeni čaj ali zgolj navadno vodo.

Napisal: E. K.

Vir: Dnevnik, Shutterstock

V dneh, ko se bližajo prazniki in so kuhinje po vsej Sloveniji v polnem zagonu, je prišla novica, ki bo mnoge prisilila, da preverijo svoje nakupe. Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je opozorila na prisotnost salmonele v določenih serijah jajc, ki so bila na voljo v trgovinah Tuš, Spar in več manjših zasebnih trgovinah na območju Celja, Velenja in Zasavja. Živilo, ki ga marsikdo uporablja vsakodnevno, je postalo vir skrbi.

Katere serije so odpoklicane?

Če ste pred kratkim kupili jajca, je zdaj pravi čas, da preverite embalažo. Odpoklicana so pakiranja po deset in trideset jajc, naslednjih serij (lot):

• Lot 244; uporabno do 20. 12. 2024
• Lot 245; uporabno do 23. 12. 2024
• Lot 247; uporabno do 27. 12. 2024

Kaj zdaj? Če jajca iz teh serij hranite doma, jih nikakor ne zaužijte, svetujejo strokovnjaki. Najbolje je, da jih vrnete na mesto nakupa, kjer vam bodo povrnili kupnino ali ponudili zamenjavo.

Salmonela: Nevidna, a nevarna grožnja

Salmonela je bakterija, ki pri ljudeh povzroča salmonelozo – bolezen, ki jo lahko spremljajo driska, bruhanje, trebušni krči in vročina. Čeprav se večina ljudi pozdravi brez resnejših posledic, je lahko okužba pri otrocih, starejših in imunsko oslabljenih posameznikih izjemno nevarna. Okužba pogosto izvira iz kontaminirane hrane, kot so surova jajca, meso ali mlečni izdelki.

Kmetijska zadruga Laško, ki je dobavila odpoklicane serije, je o mikrobiološkem tveganju obvestila Upravo za varno hrano. Takšna obvestila, čeprav lahko povzročijo preplah med potrošniki, dokazujejo pomembnost nadzora kakovosti živil in hitro ukrepanje za zaščito javnega zdravja.

Kako prepoznati varno ravnanje z jajci?

Čeprav odpoklic zajema le določene serije, se ob tem ponovno postavlja vprašanje o pravilnem ravnanju z jajci in preprečevanju okužb. Tukaj je nekaj ključnih nasvetov:

• Toplotna obdelava: Surova jajca so lahko tvegana, zato poskrbite, da bodo dobro toplotno obdelana. Na primer, pri pripravi peciva ali omak, kot je domača majoneza, uporabite pasterizirana jajca.
• Shranjevanje: Jajca hranite v hladilniku pri temperaturi do 4 °C, ločeno od drugih živil, da preprečite navzkrižno kontaminacijo.
• Higiena rok: Po rokovanju z jajci si temeljito umijte roke in očistite vse površine, s katerimi so jajca prišla v stik.

Odpoklici in zaupanja vredne informacije

Podobni primeri odpoklica zaradi prisotnosti salmonele v preteklosti dokazujejo, da so takšne situacije bolj pogoste, kot si morda mislimo. Vendar pa hitra obvestila, kot je tokratno, kažejo na učinkovitost sistema za varnost hrane v Sloveniji. V preteklih mesecih smo že bili priča odpoklicu drugih izdelkov – od mesa do sadja – zaradi mikrobioloških tveganj, kar potrjuje, kako pomembno je, da kot potrošniki redno preverjamo aktualne informacije.

Kaj to pomeni za slovenske potrošnike?

Odpoklic jajc je opomnik, da je tudi v sodobnem sistemu nadzora nad hrano tveganje vedno prisotno. Pomembno je, da zaupamo priporočilom strokovnjakov in ukrepamo odgovorno – ne le za zaščito lastnega zdravja, temveč tudi zdravja naših družin.

Napisal: E. K.

Vir: Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, Freepik