Ali bo Slovenija ostala brez urgentne medicine?

Slovenska urgentna medicina se sooča s hudimi težavami. Preobremenjeni zdravniki, pomanjkanje kadra in dolge čakalne dobe so le nekateri od izzivov, s katerimi se sooča ta ključna veja zdravstva. Vlada se zaveda resnosti problema in je napovedala več ukrepov za izboljšanje stanja. Med njimi so nagrajevanje zdravstvenih delavcev, uvedba novih specializacij in širitev mreže urgentnih centrov. Vendar pa se zastavlja vprašanje, ali bodo ti ukrepi dovolj za rešitev kompleksnega problema.

Pomanjkanje zdravnikov in sestre

Eden od največjih problemov slovenske urgentne medicine je pomanjkanje zdravnikov in medicinskih sester. Mladi zdravniki se vse manj odločajo za specializacijo iz urgentne medicine, saj je delo izjemno zahtevno in stresno. K temu prispevajo dolge delovne ure, velika odgovornost in relativno nizke plače. Tudi med medicinskimi sestrami je veliko nezadovoljstvo, saj so preobremenjene in podplačane.

Nove specializacije in nagrade

Vlada je napovedala uvedbo novih specializacij za medicinske sestre in zdravstvenike v urgentni dejavnosti. Ta ukrep bi lahko pripomogel k povečanju števila usposobljenega kadra. Poleg tega bo ministrstvo za zdravje nagradilo zdravstvene delavce glede na obremenitve, kar bi lahko motiviralo zdravnike, da ostanejo v urgentni medicini.

Širitev mreže urgentnih centrov

Drugi pomemben ukrep je širitev mreže urgentnih centrov. Manjši satelitski centri naj bi razbremenili večje bolnišnice in zagotovili boljšo dostopnost do nujne medicinske pomoči v lokalnih okoljih.

Kaj pa pravijo strokovnjaki?

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović poudarja, da je treba izboljšati pogoje dela urgentnih zdravnikov, tako kar se tiče delovnih obremenitev kot tudi plač. Po njenem mnenju gre za izjemno težko delo, ki pa seveda rešuje življenja. Podobnega mnenja je tudi predsednik Sekcije za urgentno medicino Gregor Prosen, ki opozarja na velike urne obremenitve in stres, ki ga zdravniki doživljajo.

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik