Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

Jelinčič ostro: “Slovenskemu kmetu prst v rit in obdavčitev prašičev, ker preveč prdijo, v neko Kenijo pa milijoni evrov”

LJUBLJANA – Slovenija je prejšnji teden podpisala pomemben sporazum za finančno pomoč Keniji, v vrednosti dva milijona evrov, namenjen reševanju posledic podnebnih sprememb v sušnih predelih države. Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je sporazum podpisala z namestnikom izvršne direktorice Svetovnega programa za hrano (WFP) Carlom Skauom. Sredstva iz Podnebnega sklada bodo uporabljena za krepitev podnebne odpornosti skupnosti, ki jih suše močno prizadenejo.

Pomoč Keniji kot del globalne odgovornosti

Slovenija s to potezo dokazuje svojo zavezanost mednarodnemu sodelovanju in podnebnim ukrepom. Podnebne spremembe predstavljajo enega največjih izzivov našega časa, ki nesorazmerno vplivajo na najranljivejše skupnosti po svetu. Po podatkih Svetovnega programa za hrano je v zadnjih desetih letih več kot 1,7 milijarde ljudi občutilo posledice ekstremnih vremenskih pojavov in podnebnih katastrof, pri čemer je največja prizadetost opazna v revnih državah, ki k podnebni krizi najmanj prispevajo (poroča WFP).

Slovenija bo s financiranjem projektov pripomogla k vzpostavitvi zgodnjih opozorilnih sistemov, trajno izboljšanje prehranske varnosti in podporo trajnostnim kmetijskim praksam v Keniji. Skupaj z WFP bo financirala tudi obnovo degradiranih ekosistemov ter uvajanje klimatsko odpornih kmetijskih praks, ki bodo pomagale zmanjšati občutljivost lokalnega prebivalstva na prihodnje podnebne krize.

Kritike domače javnosti

Podpora projektu je bila deležna tudi kritik. Nekateri slovenski kmetje in javne osebnosti menijo, da bi država morala najprej poskrbeti za svoje kmete, preden namenja sredstva v tujino. Opozorili so na težave z odkupom govedine in prašičev, s katerimi se soočajo slovenski kmetje, in poudarili, da Slovenija iz Kenije ne uvaža dobrin. Kot je zapisal Zmago Jelinčič Plemeniti, gre za prioritizacijo mednarodne pomoči pred domačimi potrebami, pri čemer je izrazil dvom o smiselnosti tovrstnih investicij (poroča na portalu X).

Ena izmed uporabnic portala X pa je napisala: “Spoštovani upokojenci, starši otrok s posebnimi potrebami, starsi bolnih otro, ki morate fehtat za pomoč… tole je predvsem na vaš račun… volitve bodo… voli resno, voli desno…”

Vpliv podnebnih sprememb na globalno prehransko varnost

Podnebne spremembe so glavni vzrok za povečanje števila lačnih po svetu. Suše, poplave in druge ekstremne vremenske razmere neposredno vplivajo na pridelavo hrane in ogrožajo prehransko varnost milijonov ljudi. Kot navaja WFP, je skoraj 4 milijone ljudi leta 2022 prejemalo pomoč v obliki klimatskega zavarovanja, ki jim je zagotavljalo izplačila po naravnih nesrečah (poroča WFP).

Slovenska vlada s tovrstnimi ukrepi ne zasleduje le humanitarnih ciljev, ampak tudi izpolnjuje svoje zaveze v boju proti podnebnim spremembam in prispeva k trajnostnemu razvoju, kar je v skladu s cilji Evropske unije. Financiranje projektov, kot je ta v Keniji, je del širšega trenda povečevanja slovenskih prispevkov za mednarodno razvojno pomoč. V letu 2024 je Slovenija namenila 3,287,000 evrov za humanitarno in razvojno pomoč, od tega 2,160,000 evrov za humanitarne prispevke (poroča GOV.SI).

Napisal: N. Z.

Vir: X, www