Paracetamol, nepogrešljiv spremljevalec v mnogih gospodinjstvih, je pogosto prvo zdravilo, po katerem sežemo ob glavobolu, slabem počutju ali vročini. Njegova razpoložljivost brez recepta in ugled kot “varno” zdravilo sta razlog, zakaj je zlahka dosegljiv na policah trgovin in lekarn. A kaj, če bi vam povedali, da ta na videz nedolžna bela tabletka skriva nevarnosti, o katerih se morda premalo govori?

Nova raziskava z Univerze v Nottinghamu je razkrila zaskrbljujoče podatke o dolgotrajni uporabi paracetamola. Študija, ki je temeljila na analizi kartotek več kot 180.000 ljudi, je povezala to pogosto uporabljeno zdravilo z več resnimi zdravstvenimi zapleti. Srčno popuščanje, hipertenzija, želodčne razjede in kronične ledvične bolezni so le nekateri izmed njih.

Ko zdravljenje postane tveganje

V Sloveniji je paracetamol pogosto sinonim za hitro rešitev težav – glavobol? Paracetamol. Bolečine v hrbtu? Spet paracetamol. A raziskovalci opozarjajo, da dolgotrajna uporaba tega zdravila lahko povzroči več škode kot koristi. Profesor Weiya Zhang, eden izmed avtorjev raziskave, je poudaril: “Kljub dolgoletni percepciji varnosti je učinek paracetamola na lajšanje bolečin minimalen, tveganja pa nesorazmerna.”

In to še ni vse. Čeprav velja za eno “najvarnejših” protibolečinskih zdravil, so rezultati pokazali, da lahko že majhne, a ponavljajoče se količine negativno vplivajo na delovanje jeter in ledvic. Dolgotrajna uporaba brez nadzora zdravnika je lahko usodna.

Zakaj ravno paracetamol?

Da bi razumeli, zakaj je paracetamol postal tako priljubljen, je treba pogledati v zgodovino. Njegov ugled temelji na dolgoletni uporabi, ki je bila redko postavljena pod vprašaj. Njegova dostopnost in nizka cena sta ga naredili privlačnega, zlasti v gospodinjstvih, kjer so zdravila del vsakdana. A prav ta dostopnost ga postavlja med najpogosteje zlorabljena zdravila, pogosto nevede.

»Kadar nekaj jemljemo vsak dan, ne razmišljamo o dolgoročnih posledicah,« pravi dr. Gerard Sinovich, eden od vodilnih strokovnjakov na področju raziskav zdravil. »Vendar je jemanje paracetamola brez posvetovanja z zdravnikom več kot tri dni zapored že lahko problematično.«

Stranski učinki, ki jih morda spregledate

Dolgotrajna uporaba paracetamola ni povezana le s srčnim popuščanjem, temveč tudi z:

• Kroničnimi poškodbami jeter, ki lahko napredujejo do odpovedi;
• Težavami z dihanjem, ki se pojavijo pri občutljivejših posameznikih;
• Želodčnimi razjedami, ki so pogosto tihi, dokler ne postanejo kritični.

Na prvi pogled se zdi, da te težave prizadenejo predvsem starejše. A raziskave kažejo, da se tveganja povečajo tudi pri mladih, če zdravilo jemljejo dlje časa ali v odmerkih, ki presegajo priporočene.

Kaj lahko storite?

Čeprav alarmantne raziskave kažejo na tveganja, to še ne pomeni, da se morate popolnoma izogniti paracetamolu. Uporaba v okviru priporočil je še vedno varna, vendar previdnost ne škodi. Preverite, ali zdravila, ki jih jemljete, vsebujejo paracetamol, in ne prekoračite predpisanih odmerkov. Če bolečine trajajo več kot tri dni, poiščite nasvet zdravnika – pogosto je lahko vzrok globlji, kot se zdi na prvi pogled.

Napisal: E. K.

Vir: X

Bolezni srca in ožilja so najpogostejši povzročitelj smrti na svetu, kar potrjujejo tudi najnovejši podatki iz Slovenije. Leta 2022 je zaradi teh bolezni umrlo kar 7120 Slovencev, kar pomeni 32 odstotkov vseh smrti. Srčno-žilne bolezni ne prizadenejo le starejših – vedno pogosteje se pojavljajo pri mlajših generacijah, zato je še toliko bolj pomembna preventiva in zgodnja diagnoza.

Srčno-žilne bolezni – tihi ubijalci

Bolezni srca in ožilja so eden glavnih razlogov za visoko smrtnost tako v svetu kot v Sloveniji. Srčno popuščanje, ena izmed najpogostejših srčno-žilnih bolezni, prizadene kar 4 odstotke vsega prebivalstva in bistveno zmanjša kakovost življenja prizadetih. Po besedah strokovnjakov je zgodnja diagnoza ključna za izboljšanje izida zdravljenja.

Srčno popuščanje je kronična bolezen, pri kateri srce ni več sposobno zadostiti potrebam telesa po krvi. Posledice so lahko zelo resne in brez ustreznega zdravljenja lahko bolezen vodi do zapletov ter okvar drugih organov, predvsem ledvic, saj so ti med seboj tesno povezani. Zdravniki ugotavljajo, da pri kar 40 do 50 odstotkih bolnikov s srčnim popuščanjem pride do resnih okvar ledvic.

Kateri dejavniki povečujejo tveganje?

Ljudje s sladkorno boleznijo, arterijsko hipertenzijo, koronarno boleznijo in prekomerno telesno težo so še posebej ranljivi. Ti dejavniki tveganja močno povečajo verjetnost, da bo pri posamezniku nastopilo srčno popuščanje. Prav zato zdravniki nenehno opozarjajo na pomen zdrave prehrane, rednega gibanja in zmanjšanja stresa, kar vse lahko prispeva k preprečevanju bolezni. Zgodnje prepoznavanje znakov in redno spremljanje zdravstvenega stanja lahko močno izboljšata možnosti za uspešno zdravljenje.

Simptomi, ki jih ne smemo prezreti

Med najpogostejšimi simptomi srčnega popuščanja so otečenost, težko dihanje pri naporu in utrujenost. Bolniki pogosto poročajo tudi o slabši telesni zmogljivosti in zadihanosti v ležečem položaju. Zdravniki si pri postavitvi diagnoze pomagajo z ultrazvokom srca in laboratorijskimi preiskavami. Ena izmed pomembnih preiskav je NT-proBNP, ki je od letošnjega leta v Sloveniji dostopna v širši meri, saj lahko na odvzem krvi napoti tudi osebni zdravnik.

Rešitev je v preventivi in pravočasnem zdravljenju

Po mnenju strokovnjakov lahko z ustrezno preventivo in pravočasnim odkrivanjem bolezni zmanjšamo število smrti zaradi srčno-žilnih bolezni. V Sloveniji letno približno 6000 ljudi zaradi srčnega popuščanja potrebuje bolnišnično zdravljenje, umrljivost pa je pri tej bolezni visoka – letno umre približno 8 odstotkov bolnikov, pri napredovanih oblikah bolezni pa je smrtnost še višja.

Strokovnjaki nenehno opozarjajo, da bi večina teh smrti bila preprečljiva, če bi se večji poudarek namenil preventivi, zgodnji diagnostiki ter skrbi za zdrave življenjske navade. Zdravo srce je namreč ključno za dolgo in kakovostno življenje.

Ključ do boljšega zdravja srca

Skrb za srce ni nekaj, kar bi smeli zanemariti. Z upoštevanjem nekaj preprostih nasvetov, kot so uživanje zdrave hrane, vzdrževanje telesne teže, redno gibanje in izogibanje prekomernemu stresu, lahko bistveno zmanjšamo tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni. Poskrbite za svoje srce, saj vam bo to dolgoročno povrnilo z boljšim zdravjem in daljšim življenjem!

Napisal: E. K.

Vir: www, Freepik