Statististični urad RS: “Letos je v Sloveniji za 10,1 % več moških kot 1991, razlog: tuji državljani”
SLOVENIJA – Na začetku letošnjega leta je v Sloveniji prebivalo za 10,1 % več moških kot leta 1991. Povečanje števila moških je predvsem posledica naraščanja tujih državljanov, kar je razkril Statistični urad RS ob mednarodnem dnevu moških. Objava je sprožila živahno razpravo in deljena mnenja na družbenih omrežjih, pri čemer se v javnosti odpirajo vprašanja o vplivu priseljevanja na slovensko družbo.
Povečanje števila moških – demografski trend ali nevarnost?
Statistični podatki kažejo, da se je število moških v Sloveniji v zadnjih treh desetletjih povečalo za skoraj 10 %. Glavni razlog za to je priseljevanje tujih državljanov, med katerimi prevladujejo moški. Na začetku leta 2024 je bilo v Sloveniji 1.063.271 moških, kar potrjuje, da demografski trendi niso naključni, temveč rezultat konkretnih družbenih in gospodarskih dejavnikov (poroča stat.si).
Večina priseljencev prihaja zaradi zaposlitve, saj slovensko gospodarstvo potrebuje delovno silo, zlasti v gradbeništvu, logistiki in proizvodnji. Skoraj polovico vseh tujih delavcev predstavljajo državljani Bosne in Hercegovine, sledijo jim delavci iz Srbije, Kosova in Severne Makedonije. Prisotnost teh delavcev ni le statistični podatek, ampak bistven del delovanja gospodarstva.
Na začetku letošnjega leta je bilo v Sloveniji za 10,1 % več moških kot leta 1991, glavni razlog pa je naraščanje števila tujih državljanov. https://t.co/1Y8RtCgJhq
— Statistični urad RS (@StatSlovenija) November 15, 2024
Kaj pravijo Slovenci?
Objava Statističnega urada je hitro pritegnila pozornost na družbenih omrežjih, kjer je povzročila številne razprave. Nekateri uporabniki so izražali zaskrbljenost in celo odkrito ksenofobijo:
- “Veliko muslimanskih vojakov so uvozili, na sociali čakajo na povelje,” je zapisala ena od uporabnic, kar nakazuje, da del javnosti priseljevanje dojema kot varnostno grožnjo. (objavljeno na Twitterju)
- Drugi pa so mnenja, da so ti podatki manipulirani: “Tole je pa neumna izmišljotina,” je zapisal uporabnik, ki ne verjame v verodostojnost uradnih statistik.
Takšni odzivi razkrivajo globoko nezaupanje v institucije ter strah pred spremembami. Vendar pa je treba poudariti, da so priseljenci pogosto zaposleni v sektorjih, kjer je lokalne delovne sile premalo. Tudi njihov delež v populaciji (okoli 11 %) je še vedno relativno nizek glede na evropsko povprečje.
Tudi kaj dobrega?
Povečanje števila priseljencev prinaša izzive, a tudi koristi. Gospodarska rast Slovenije bi brez tuje delovne sile lahko zastala, saj so številna podjetja odvisna od migrantov, ki zapolnjujejo vrzeli na trgu dela. Ob tem pa se odpirajo vprašanja o integraciji, kulturni raznolikosti in enakopravnosti.
Demografski podatki kažejo, da se število žensk v Sloveniji povečuje počasneje kot število moških, kar je posledica večjega priseljevanja moških. To lahko vpliva na socialno strukturo družbe, saj so kulturne razlike in neenakomeren spolni delež lahko izziv za dolgoročno kohezijo.
Kritiki pogosto povezujejo priseljevanje z varnostnimi tveganji, vendar pa podatki tega ne podpirajo. Med tujimi državljani je večina delovno aktivnih posameznikov, ki prispevajo k plačevanju davkov in prispevkov, kar koristi celotni državi, poudarja Statistični urad RS v svojih analizah. Poleg tega ima Slovenija stroge pogoje za pridobitev dovoljenja za bivanje in delo, kar zagotavlja nadzor nad migracijskimi tokovi (poroča stat.si).
Kaj nas čaka v prihodnosti?
Slovenija bo v prihodnjih letih še naprej potrebovala tujo delovno silo, saj se sooča z izzivi, kot so staranje prebivalstva, upad rodnosti in pomanjkanje delovne sile. Demografske spremembe bodo zato igrale ključno vlogo pri oblikovanju prihodnje politike.
Namesto da se osredotočamo na strah in predsodke, je pomembno, da se razprava vodi na podlagi dejstev in rešitev. Le tako lahko zagotovimo, da bodo demografske spremembe koristile vsem prebivalcem, ne glede na njihov izvor.
Napisal: N. Z.
Vir: X, www