Novice Show Life & Style Sci-Tech Šport Viral Piši na dlan

“Radi bi bili druga Švica, ampak se obnašamo kot neandertalci,” oster komentar državljana

LJUBLJANA – Ste že kdaj naleteli na zabojnik za steklo, iz katerega štrlijo fluorescenčne cevi, medtem ko na vrhu počiva pločevinka piva? Čeprav bi kdo pomislil, da gre za umetniško instalacijo ali provokacijo, gre žal za resničnost. Fotografija, ki jo je na družbenih omrežjih objavil uporabnik Twitterja, ni le primer očitnega neupoštevanja pravil ločevanja, temveč tudi ogledalo našega odnosa do okolja.

“Radi bi bili druga Švica, a obnašamo se kot neandertalci,” je zapisal avtor objave. Fotografija pa je hitro sprožila val ogorčenja, saj prikazuje zabojnik z napisom “LOČUJ – STEKLO”, a s svojo vsebino bolj spominja na mini zbirališče okoljske ignorance. (Vir: Twitter, uporabnik Federico V. Potočnik)

Kako se razlikujemo od tistih, ki jim želimo biti podobni?

Vzemimo Švico, s katero se Slovenci tako radi primerjamo. Tam je pravilno ločevanje del vsakdana – ne zato, ker bi ljudi na vsakem koraku opominjali napisi na zabojnikih, temveč zato, ker imajo prebivalci globoko zakoreninjeno zavedanje o pomenu pravilnega ravnanja z odpadki. In pri nas? Zabojniki pogosto postanejo “vse za vse” rešitve.

Če bi tovrstno vedenje prenesli v druge sfere življenja, bi si lahko predstavljali restavracijo, kjer gost ob naročilu kave na krožnik postavi krompir in v čajno skodelico odloži žlico juhe – “saj bo že kdo uredil”. Razumemo absurdnost, mar ne? Pa vendar je nepravilno ločevanje prav to: absurden korak nazaj, v čas, ko okoljska ozaveščenost ni bila niti del debate.

Kaj je v ozadju takšnih prizorov?

Slovenija sicer po statistiki ne zaostaja tako močno, kot bi morda sklepali po tej fotografiji. Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je bilo leta 2023 ločeno zbranih 72 % komunalnih odpadkov. To je spodbudno – a statistika, kot vemo, ne pokaže vsega. Preostalih 28 %? Tam se skrivajo fluorescenčne cevi, baterije v mešanih odpadkih in morda celo kak star pralni stroj, vržen na obrobje gozda.

Priznajmo si: del težave je še vedno v sistemu. Mnogi lokalni zbirni centri, ki sprejemajo nevarne odpadke, so odprti le ob določenih dnevih – in to pogosto v dopoldanskem času, ko je večina ljudi v službi. Tako se fluorescenčna cev, ki je zamenjana v soboto popoldne, znajde v prvem zabojniku, ki ga najdemo na poti v trgovino. “Kdo pa ima čas čakati do torka zjutraj?” bi morda vprašal povprečen Slovenec.

Kam fluorescenčne cevi sploh sodijo?

Tu pridemo do bistva. Fluorescenčne cevi, ki vsebujejo majhne količine živega srebra, spadajo med nevarne odpadke. Živo srebro je snov, ki lahko ob stiku z okoljem povzroči hudo onesnaženje tal in podtalnice, poleg tega pa ogroža tudi zdravje ljudi. Slovenske občine imajo večinoma vzpostavljene zbirne centre za takšne odpadke, a dostopnost in informiranost prebivalcev še vedno nista na ravni, ki bi zagotavljali popolno skladnost z zakonodajo.

Kaj lahko naredimo, da se stanje izboljša?

Če želimo doseči nivo Švice, bo potrebnega več kot zgolj negodovanje na družbenih omrežjih. Še posebej je potrebno razmisliti o naslednjih ukrepih:

  • 1. Povečanje dostopnosti zbirnih centrov: Zbirni centri bi morali delovati dlje časa in biti odprti tudi ob vikendih, ko imajo ljudje največ časa za urejanje tovrstnih opravkov.
  • 2. Izobraževanje že od malih nog: V Švici otroke o pravilnem ločevanju odpadkov učijo že v vrtcih. Če želimo trajnostno prihodnost, moramo tudi mi začeti pri najmlajših.
  • 3. Učinkovite kazni: Trenutno se v Sloveniji kazni za nepravilno ločevanje pogosto ne izvajajo dosledno. Strožje kazni, skupaj s povečanim nadzorom, bi lahko spodbudile bolj odgovorno vedenje.
  • 4. Uporaba tehnologije: Pametni zabojniki, ki uporabniku omogočajo preprosto identifikacijo vrste odpadka, so že realnost v nekaterih državah. Zakaj jih ne bi uvedli tudi pri nas?

Priložnost za spremembo ali le še en izgubljen trenutek?

Ko boste naslednjič stali pred zabojnikom in razmišljali, kam odložiti pločevinko ali staro žarnico, se spomnite te slike. Ne gre le za okoljski problem – gre za vprašanje, kdo smo kot družba. Če si resnično želimo doseči nivo tistih, ki jim tako radi sledimo, bomo morali spremeniti svoje navade in miselnost. In ne, to ne pomeni zgolj pisanja ogorčenih objav na družbenih omrežjih.

Morda pa bomo čez nekaj let ob pogledu na takšno fotografijo zmogli le zamah z roko in reči: “Ah, to so bili časi, ko smo še mislili, da je fluorescenčna cev lahko steklo.”

Napisal: N. Z.

Vir: X, www